Roboti uničujejo delovna mesta in znižujejo plače

Vse več ljudi se ob porastu umetne inteligence in večanja števila z roboti nadomeščenimi delovnimi mesti boji, da bo ta tehnologija začela uničevati vse več delovnih mest. Politiki in ekonomisti večinoma trdijo, da roboti ustvarijo enako število služb, kot jih nadomestijo, kar ohranja ravnotežje. Seveda pa je grožnjo prihodnosti težko meriti.

Nova študija z Nacionalnega urada za ekonomske raziskave iz ZDA je spremljala stanje trga delovne sile med leti 1990 in 2007 in tako prišla do nekaterih zanimivih ugotovitev.

Vsak nov robot v lokalni delovni sili pomeni izgubo od 3 do 5,6 delovnega mesta

Ekonomista Daron Acemoglu in Pascual Restrepo sta v svoji raziskavi opazovala stopnjo zaposlenosti na različnih območjih. Zraven pa sta pazila tudi na vpliv faktorjev kot sta povečan uvoz iz Kitajske in preseljevanje delovnih mest v tujino.

Avtomatizacija najbolj prizadene delavca tako imenovanega modrega ovratnika.

Avtomatizacija najbolj prizadene delavce tako imenovanega modrega ovratnika.

Ugotovila sta, da so v lokalnem območju z vsakim novim robotom izgubili od 3 do 5,6 delovnega mesta. Poleg tega pa so se plače ob vpeljanem novem robotu na 1000 delavcev znižale od 0,25 do 0,5 odstotka. Te številke v nasprotju z običajnimi govoricami o avtomatizaciji delovnih mest niso tako zastrašujoče, a za tem najverjetneje stoji način, kako so v študiji opredelili robota.

Ekonomista sta namreč uporabila definicijo industrijskega robota, torej takega, ki je avtomatsko kontroliran, ga je možno reprogramirati in je večnamenski. Kar pomeni, da v raziskavo niso vključene bolj enostavne avtomatizacije, na primer tekoči trak ali pa programska oprema, kot je Microsoft Word. Ljudje pa imamo večinoma med pogovorom o robotih v mislih dosti bolj obsežno definicijo.

Študija ugotavlja, da se ravnovesje izgubljenih in novonastalih delovnih mest ne ohranja najbolje. Vir: The Japan Times

Študija ugotavlja, da se ravnovesje izgubljenih in novonastalih delovnih mest ne ohranja najbolje. Vir: The Japan Times

Ena ključnih ugotovitev raziskave je, da izgube delovnih mest in nižanje plač niso enakomerno porazdeljene med prebivalstvo. Seveda so nekatere kategorije bolj na udaru kot druge. Rutinsko ročni poklici, izvajalci in montažni delavci, strojniki ter prevozni delavci doživljajo največ izgub. Vodstvena delovna mesta so edina, ki niso prizadeta.

Seveda se poraja vprašanje, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Ali bo situacija ostala enaka ali se bo morda še poslabšala? Acemoglu in Restrepo pravita, da bi bile lahko ob pričakovanem porastu robotov v naslednjih dveh desetletjih posledice dosti bolj obsežne. Zaenkrat pa je zaradi majhnega števila industrijskih robotov v ZDA izguba delovnih mest omejena. V vseh letih, vključenih v študijo, ekonomista ocenjujeta število izgubljenih delovnih mest na med 360 in 670 tisoč, kar pomeni znižanje razmerja zaposlenosti in populacije med 0,18 in 0,34 odstotka.

Zaradi omejitve raziskave se splača vprašati, kakšen vpliv imajo umetna inteligenca in nove inovacije, na primer samovozeča vozila (tudi tovornjaki), na stopnjo zaposlenosti. Seveda nove tehnologije povečujejo produktivnost, kar lahko pozitivno vpliva na razvoj delovnih mest. A to po drugi strani ne pomeni, da obenem kar nekaj ljudi ne izgubi služb zaradi porasti avtomatizacije.

Matevž Krajnik

Author: Matevž Krajnik

Share This Post On