Prizor, kakršnega vidite na sliki, bo do leta 2030 postal realnost, menijo znanstveniki iz Centra za sneg in led v Koloradu (ZDA). Minuli teden je ob koncu sezone taljenja arktičnega ledu ta prekrival približno 4,8 milijona kvadratnih kilometrov. To je To je tretjič v štirih letih, da je površina ledu padla pod mejo petih milijonov kvadratih kilometrov.
Walt Meier iz Centra za sneg in let opozarja, da so v zadnjih 12 mesecih zabeležili najvišje temperature v zadnjih 130 letih, odkar jih merijo na globalni ravni.
Na podlagi preteklih meritev so znanstveniki iz Kolorada ugotovili, da se arktični led tali s hitrostjo 11 odstotkov na desetletje. Če se bo takšen trend nadaljeval, septembra 2030 na Arktiki najverjetneje ne bo več ledu.
Taljenje ledu bo na drugi strani povzročilo dvig morske gladine, možne pa bi bile tudi spremembe morskih tokov. Še zlasti kritična bi bila sprememba zalivskega toka, ki segreva zahodne obale Evrope. Brez njega bi bile temperature na stari celini občutno nižje. Poleg tega bo taljenje arktičnega ledu ogrozilo obstoj nekaterih ogroženih živalskih vrst kot so polarni medvedi in polarne lisice.
Sicer pa znanstveniki niso enotnega mnenja, ali je za taljenje arktičnega ledu kriv človek, ali pa smo priča naravnemu procesu, na katerega ne moremo vplivati.








Čez eno let