Slovenija po znanju programiranja zaostaja za povprečjem Evropske unije, kažejo podatki evropskega statističnega urada za preteklo leto. Računalniški program je kdajkoli napisalo šest odstotkov Slovencev, starih od 16 do 74 let, povprečje v EU pa je lani znašalo deset odstotkov. Znanje programiranja je znotraj EU sicer najbolj razširjeno na Finskem, kjer je računalniški program napisalo že 26 odstotkov oseb v starosti od 16 do 74 let. Na drugem mestu je Švedska s 24 odstotki.
Najslabše se je v raziskavi Eurostata obnesla Bolgarija, kjer je računalniški program kdajkoli napisalo le 2 odstotka ljudi. Sledi Češka s 5 odstotki, nato pa več držav s 6 odstotki, med katerimi je tudi Slovenija.
Slovenija za povprečjem EU zaostaja tudi, če se omejimo le na starostno skupino od 16 do 24 let. Povprečje sedemindvajseterice tukaj znaša 20 odstotkov, v Sloveniji pa je oseb v tej starostni skupini, ki so že kdaj napisale program, 16 odstotkov.
Na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko so mnenja, da je ključni razlog za zaostajanje Slovenije v tem, da slovenski osnovno- in srednješolski sistem dovoljuje, da učitelji poučujejo računalništvo in informatiko kot spretnost in uporabo tehnologije, namesto, da bi učence in dijake učili tehnologijo ne le uporabljati, temveč tudi načrtovati in ustvarjati.








