Čeprav se za namizne računalnike odloča vse manj kupcev, saj se ti raje odločajo za prenosne ali celo tablične računalnike, je povpraševanje po LCD monitorjih še vedno dokaj stabilno. Tudi marsikateri kupec prenosnega računalnika se namreč kasneje odloči za nakup dodatnega zaslona, ki omogoča udobnejše delo, predvsem pa ponuja več zaslonskega "prostora".

Kot povsod, tudi pri LCD zaslonih velja pregovor več denarja, več muzike. Toda vse vendarle ni tako črno-belo. Zaslon za 400 evrov ni nujno 4-krat boljši od zaslona za dobrega stotaka. Ključno vprašanje je namen - za kaj bomo zaslon uporabljali. Pri običajnih pisarniških opravilih ne bomo opazili razlike med zaslonom za polovico povprečne slovenske plače ter tistim, ki stane manj kot večerja za štiri osebe v srednje dragi restavraciji.

Velikost in ločljivost

Velikost diagonale in ločljivost sta običajno prva kriterija pri nakupu računalniškega monitorja. Prva se meri v imperialni dolžinski enoti palec (inch), druga je izražena z vodoravnim in navpičnim številom točk, ki sestavljajo sliko. Čeprav imajo zasloni z večjo diagonalo običajno tudi večjo ločljivost, to vedno nujno ne drži. Zato pri nakupu vedno upoštevajte oba kriterija. Večji zaslon (po diagonali) namreč ne pomeni nujno večje delovne površine (ločljivost). Na primer: 21 in 24-palčni zaslon imata enako ločljivost 1920 x 1080. To, da ima drugi zaslon večjo diagonalo, pomeni le, da bodo ikone in črke na njem večje, medtem ko bo "prostora" za prikaz slike pri obeh zaslonih enako.

Kakšnega torej izbrati? Za večino pisarniških opravil običajno zadošča že ločljivost 1440 x 900 ali podobna ter velikost med 19 in 21 palci. Za pisanje v Wordu, prebiranje elektronske pošte, uporabo spleta in podobna opravila, se redko pojavi potreba po večjem zaslonu. Druga zgodba pa je, če potrebujete zaslon tudi za multimedijo, delo s fotografijami, igranje iger in podobno. V tem primeru svetujemo ločljivost vsaj 1920 x 1080 (Full HD) ter velikost od 23 palcev naprej.

Vrsta matrike

O vrsti matrike (LCD panela) se malo govori in marsikateri proizvajalec tega podatka sploh ne navaja. Kajti za večino uporabnikov je razlika neopazna, ali še več - za marsikoga ima običajen, cenovno ugoden zaslon z matriko TN ter "navitimi" barvami in kontrasti bolj všečno sliko kot dražji, profesionalni uporabi namenjen zaslon z matriko S-IPS in verno barvno reprodukcijo.

Če se ne ukvarjate z grafičnim oblikovanjem ali zahtevno obdelavo fotografij, običajen zaslon z matriko TN povsem zadostuje. Bolj kot vrsta matrike je zadnja leta pomemben podatek o tem, ali je zaslon svetleč (glossy, glare), ali mat (anti-glare). Že res, da je svetleč videz moderen in daje vtis bolj živih barv, toda za dolgotrajnejše, sploh pisarniško delo, je mnogo primernejši mat zaslon, ki manj utruja oči in ne povzroča težav z odsevi.

Oglas:

Odzivni čas, kontrastno razmerje, vidni kot

Odzivni čas in kontrastno razmerje sta podatka, ki sta bila pomembna pri prvih LCD zaslonih, danes pa si ne zaslužita več bistvene pozornosti, saj praktično vsi monitorji na trgu ponujajo dovolj nizke odzivne čase ter dovolj veliko kontrastno razmerje, da zadovoljijo tudi zahtevnejše igričarje ter ljubitelje filmov. Za pisarniško rabo pa sta omenjena podatka tako ali tako nepomembna. Še več - večina današnjih zaslonov ima tovarniško tako "navit" kontrast, da ga je potrebno za udobno delo zmanjšati skoraj na minimum. To še posebej velja za pisarniška dela, kjer belo ozadje v urejevalnikih besedil in podobnih pisarniških programih tako "seka", da začne pri dolgotrajnejšem delu marsikomu povzročati glavobole.

Tudi podatek o vidnem kotu dandanes ni več tako pomemben kot nekoč, saj praktično vsi monitorji na trgu ponujajo vidni kot večji od 170 stopinj.

Priključki

Priključki VGA ter DVI in HDMI so dandanes standard, čeprav lahko še vedno najdemo tudi nizkocenovne zaslone z zgolj analognim VGA vhodom. Takšnih se raje izognite in izberite zaslon, ki ima vsaj še DVI, še raje pa tudi HDMI priklop. Tako ne boste imeli težav, ko boste čez nekaj let zamenjali računalnik. Pa tudi kakovost slike je pri digitalnem prenosu (DVI, HDMI) opazno boljša.

Poleg naštetih imajo nekateri zasloni še druge priključke - na primer DisplayPort, komponentni in/ali kompozitni vhod, USB priklope, in še kaj bi se našlo. Ti priključki so manj pomembni oziroma naj ne vplivajo na vašo odločitev o nakupu. Če so, v redu, če jih ni, pa ne boste ničesar zamudili.

Oglas:

Dodatki

Na trgu je kar nekaj zaslonov z vgrajenim televizijskim sprejemnikom (TV tuner) , ki jih je mogoče uporabljati tudi kot samostojen televizor. Funkcija, ki lahko pride prav, ali pa je ne boste nikoli potrebovali - odločitev je zato odvisna od vaših želja. A če se boste odločili za nakup zaslona s TV sprejemnikom, bodite pozorni, da ima vgrajen sprejemnik DVB-T MPEG4, v kolikor boste nanj priklopili običajno sobno ali strešno anteno, oziroma DVB-C, v kolikor imate kabelsko televizijo.

Ergonomija

Ergonomija je tisti vidik, ki ga pri nakupu zaslona pogosto zanemarjamo. Večina se osredotoči na tehnične lastnosti, spregleda pa, ali bo zaslon nudil udobje pri uporabi. Za pisarniško delo, še posebej v primerih, ko isti računalnik in zaslon uporablja več oseb, je zelo priporočljiv nakup monitorja, ki omogoča enostavno in hitro nastavljanje po višini. Oči in hrbtenica vam bodo hvaležni.

Nenazadnje pa lahko v kategorijo ergonomije oziroma prijaznosti do uporabnika uvrstimo tudi dizajn. Ni naključje, da imajo monitorji namenjeni profesionalni rabi robove iz mat sive ali mat črne plastike, saj so v takšni izvedbi najbolj prijazni do oči uporabnika. Modna ohišja iz svetleče črne plastike, po možnosti opremljena s prozornimi dodatki ter raznobarvnimi svetlečimi diodami so za marsikoga všečna na pogled, toda za dolgotrajno uporabo se izkažejo - če se izrazimo prizanesljivo - kot manj primerna.

Koliko odšteti za monitor?

Cena računalniškega monitorja je v največji meri pogojena z njegovo velikostjo. Večji kot je zaslon, več boste zanj odšteli. Poleg tega pa na ceno vplivajo še vrsta matrike (monitorji z matriko S-IPS so dražji), število priključkov, natančnost barvne reprodukcije (pomembno za grafične oblikovalce) ter garancija na mrtve piksle. Pri zaslonih običajnega cenovnega razreda namreč proizvajalec določenega števila mrtvih točk na zaslonu ne priznava kot defekt in kupec ni upravičen do garancijskega popravila ali menjave. Drugače je pri monitorjih visokega cenovnega razreda s t.i. "zero dead-pixel garancijo", kjer proizvajalec jamči zamenjavo že ob pojavu ene same mrtve točke.

Vstopni modeli LCD zaslonov z diagonalami do 21 palcev so dostopni že za manj kot 150 evrov. V tem cenovnem razredu lahko pričakujemo osnovne priključke (VGA in DVI) ter lastnosti po meri nezahtevnega kupca. Tovrstni monitorji so primerni za pisarniška opravila in nezahtevno konzumiranje multimedijskih vsebin, medtem ko imajo za obdelavo fotografij, grafično oblikovanje in podobno običajno premalo natančno barvno reprodukcijo, težave pa so lahko tudi z nastavitvami, ki jih nizkocenovni monitorji omogočajo le v omejenem obsegu.

Za 150 do 250 evrov že dobimo spodoben zaslon, primeren tudi za srednje zahtevne uporabnike. Najboljšo izbiro v tem cenovnem razredu predstavljajo od 22- do 24-palčni zasloni z ločljivostjo 1920 x 1080, ki so tako primerni tudi za gledanje filmov v polni visoki ločljivosti. Še vedno pa v tem cenovnem razredu ni mogoče pričakovati vrhunske barvne reprodukcije, potrebne za zelo zahtevno obdelovanje fotografij ali grafično oblikovanje. Vedeti je potrebno, da so monitorji tega cenovnega razreda namenjeni najširšemu krogu kupcev, kjer je bolj kot natančna barvna reprodukcija pomembna všečnost slike. Temu kriteriju tovrstni LCD monitorji z močnimi, živimi, kontrastnimi barvami v celoti zadovoljijo, za marsikaterega domačega uporabnika pa so povsem sprejemljivi tudi za delo s fotografijami.

V cenovnem razredu od 250 do 350 evrov že lahko najdemo monitorje, ki zadovoljijo tudi zelo zahtevne. Pri okrog 300 evrih se začne svet S-IPS matrik, ki omogočajo velike vidne kote brez barvnih popačenj ter natančno barvno reprodukcijo. Neredko lahko v tem cenovnem razredu srečamo tudi monitorje z vgrajenim TV sprejemnikom, s čimer lahko tovrsten monitor odpravi potrebo po (manjšem) televizorju.

Če vas zadovolji le najboljše, pa bo potrebno poseči v razred nad 350 evri. Tukaj lahko najdemo monitorje s 25- in več palci, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejše. Več kot 400, 500 evrov pa boste morali odšteti za profesionalne monitorje z "zero dead-pixel garancijo".

Zaključek

LCD monitor je tisti del računalniške opreme, ki jo imamo običajno najdlje oziroma jo najredkeje zamenjamo. Upoštevaje to, ter dejstvo, da pri očeh (kakovost slike) in hrbtenici (ergonomija) ne gre varčevati, svetujemo, da naj cena zaslona pri nakupu ne bo odločilen dejavnik. Dvajset ali trideset evrov več boste hitro pozabili ob zaslonu, s katerim boste lahko resnično uživali v delu ali zabavi.

Oglas:

Potrebujete pomoč pri izbiri?

Če potrebujete pomoč pri izbiri ali dodatne informacije o ponudbi spletne trgovine EnaA.com, vam bodo na vsa vprašanja odgovorili v Prodajni podpori.