Vozili brez voznika sta krenili na pot, na kateri bosta prevozili 13.000 kilometrov od Italije do Kitajske. Gre za poskus, s katerim želijo raziskovalci z Univerze v Parmi pridobiti podatke za nadaljni razvoj avtomobilov brez voznikov.
Pred raziskovalnima voziloma bosta vozila običajna avtomobila, zato bo njuna naloga lažja, kot če bi morala povsem sama prevoziti omenjeno pot. Njuna naloga bo namreč slediti vodilnima avtomobiloma, pri čemer le-ta zaradi varnosti ne bosta vozila hitreje od 60 km/h. Prav tako bosta za vsak slučaj v njiju sedela človeka, če bi prišlo do situacije, ko bi bilo zaradi varnosti potrebno prevzeti ročni nadzor.
Potem, ko smo dobili interaktivni 3D zemljevid Marsa, je Microsoft poskrbel za največjo in najbolj jasno sliko nočnega neba, ki jo sestavlja en tera slikovnih točk oziroma en bilijon točk.
Raziskovalci na inšitutu MIT so neustavljivi. Podali so se na območje razvoja vlaken, ki lahko vidijo, slišijo in govorijo. Običajnim sintetičnim vlaknom namreč dodajajo takšna, ki so občutljiva na svetlobo in zvok. S tem nastaja čisto nov razred inteligentnih materialov, z mnogovrstnimi načini uporabe. V oblačilih bi se lahko znašli mikrofoni ali pa senzorji, ki bi zaznavali življenjske funkcije.
Ljudje večkrat radi rečemo "ne popravljaj, kar ni pokvarjeno". Očitno enako velja tudi za naravo. Znanstveniki so odkrili, da je človeški gen za spermo nespremenjen že 600 milijonov let.
Cheryl Cole je zagotovo navdušena nad novico, da je skupini raziskovalcev z Univerze v Arizoni (ZDA) uspelo modificirati genski zapis komarja, tako da je ta imun na parazita oziroma enocelični organizem Plasmodium, ki povzroča malarijo.






