Nekako smo se že navadili, da vedno in povsod nosimo s seboj digitalni fotoaparat. Lahko je vgrajen v prenosni telefon, nekateri, predvsem nežnejši spol pa ima v svoji torbici kar kompaktni digitalni fotoaparat. Ne smemo pa pozabiti na tiste fotografe, ki s seboj nosijo DSLR aparate, ki poleg svoje teže zahtevajo tudi nekaj fotografskih izkušenj.
Kot prvo bi morda omenili »napake« pri kadriranju. Kako izberemo kader in naredimo navidezni izrez je zelo pomembno. Od tega je odvisno ali bo fotografija všečna ali ne. Občutek za kader je izredno pomemben in se ga moramo privaditi. Za to ne potrebujemo drage fotografske opreme, dovolj je že mobilni telefon, ki ima vgrajen fotoaparat. Radi si rečemo, da pri fotografiji pustimo domišljiji in kreativnosti proste roke. Do neke mere je to seveda res, kljub temu, pa se moramo držati nekaterih osnovnih pravil. Morda je še bolje rečeno, da jih moramo poznati, da jih lahko nato zavestno kršimo. Eno izmed glavnih pravil je »Zlati rez«, ki se poenostavi v pravilo tretjin. Če imamo na fotografiji travnik in nad njim nebo, je smiselno, da travnik sega po višini do ene ali dveh tretjin fotografije. Odvisno od tega ali želimo poudariti travnik ali nebo. V primeru, da fotografiramo osebo je smiselno, da v smeri pogleda pustimo nekoliko več prostora, in še in še bi lahko naštevali.
V drugi vrsti pa je pomembna tudi fotografska oprema. Ko enkrat osvojimo tehniko kadriranja se lahko posvetimo tehniki fotografiranja. Globinska ostrina je v prvi meri tista, ki jo kompaktni fotoaparati zaradi svoje kratke goriščne razdalje ne omogočajo. Večkrat si želimo na fotografiji poudariti nek detajl ali pri portretu izpostaviti obraz. Tega s kompaktnimi fotoaparati oziroma mobilnimi telefoni ne moremo doseči. Za to potrebujemo objektiv z daljšo goriščno razdaljo, ki je svetlobno dovolj močan, da lahko zaslonko odpremo in dobimo na fotografiji zamegljeno ozadje. Zmotno je mišljenje, da mora biti na fotografiji prav vse popolnoma ostro. To do neke mere velja le za panoramske fotografije, kjer si želimo, da je pokrajina na fotografiji ostra, hkrati pa si želimo na fotografiji tudi oblake na nebu. To lahko dosežemo le z zaprto zaslonko nad vrednostmi f16.
Velik problem je tudi fotografiranje v notranjih prostorih ali ob večerih, ko nimamo na voljo dovolj svetlobe. V teh primerih tudi potrebujemo kvalitetno fotografsko opremo. Fotografiranje s kompaktnimi aparati največkrat ne da ravno zadovoljivih rezultatov. Na kvaliteto fotografije v tem primeru vpliva kar nekaj dejavnikov. Slabosti, pa se žal seštevajo. Svetloba, ki je ni veliko, potuje najprej skozi objektiv, ki ima zelo majhen premer in svetlobno ni dovolj močan. Naslednja »postaja« je tipalo, ki je tudi majhno, kljub velikemu številu pik, ki jih ima. Veliko število pik je lahko prej slabost kot prednost. Če fotografiramo »iz roke« brez bliskavice, te fotografije so namreč najlepše zaradi ambienta, ki ga tako zajamemo, potem morajo biti časi zaklopa hitrejši od nekje 1/50 sekunde, da odpravimo »tresenje rok«. Vrednost zaslonke nam določa objektiv. Odpremo jo kolikor gre in potem naredimo fotografijo, ki je praviloma pretemna ali pa zmazana. Tretji parameter občutljivost ISO nam pomaga, da lahko fotografiramo tudi v slabših svetlobnih pogojih. Žal, pa tudi ISO ni vsemogočen. Zaradi tipala so fotografije pri vrednosti ISO nad 800 največkrat neuporabne. Tako se zgodi, da fotografije brez bliskavice ne moremo narediti. Če vklopimo bliskavico, lahko nekoliko znižamo ISO. Bliskavica nam objekt pred objektivom zamrzne. Vsa svetloba, ki jo bliskavica odda se »ustavi« na objektu pred objektivom. To lahko po eni strani s pridom izkoristimo, saj postavimo portretiranca neposredno pred objektiv. Tako dobimo osvetljeno osebo spredaj, zadaj pa ambient. Velikokrat se nam zgodi tudi to, da se med objektivom in kadrom nehote prikrade kakšna malenkost, ki »pobere« vso svetlobo bliskavice. Na to moramo biti pazljivi, saj si tega ne želimo.
Zmotno je mišljenje, da se bliskavico uporablja le zvečer in ponoči. V primeru, da je objekt ali oseba, ki jo želimo fotografirati osvetljena od zadaj moramo svetlobni kontrast izenačiti. To naredimo ravno s pomočjo bliskavice. Pri velikih svetlobnih kontrastih pride do preosvetljenih ali podosvetljenih delov fotografije. Največkrat je ozadje pravilno osvetljeno, obraz portretiranca pa je temen. Seveda je odvisno kakšen način merjenja svetlobe smo uporabili. Pri kompaktnih fotoaparatih nimamo veliko možnosti izbire. Pri DSLR modelih pa lahko izbiramo med nekaj načini merjenja svetlobe. Nobeden pa pri velikih kontrastih ne naredi čudeža. Potrebno je uporabiti bliskavico. Poigrati se moramo tudi z nastavitvami, saj moramo objekt samo doosvetliti. Bliskavica se ne sme sprožiti »na polno«. Pri kompaktnih aparatih je potrebno upoštevati še jakost bliskavice. Le ta namreč ne »nese« prav daleč. Povsem drugačna zgodba je pri profesionalnih bliskavicah. Le te so dovolj močne, da »nesejo« tudi pet in več metrov. Dodatni problem, ki nastane pri fotografiranju z bliskavico pri kompaktnih fotoaparatih so rdeče oči. Temu se res težko izognemo. K sreči obstajajo programi s katerimi lahko rdeče oči odstranimo. Nekateri kompaktni fotoaparati imajo to opcijo tudi že programsko urejeno. Razni predbliski in podobno, pa niso najboljša izbira.
Našteli smo nekaj težav, ki so dokaj pogoste pri fotografiranju. Kako jih odpravimo in na kakšne načine se jim izognemo pa lahko izveste na tečajih, ki jih organizira Fotoučilnica, ki ima največji izbor fotografskih tečajev v Sloveniji.
Milan Simčič (Fotoučilnica)
Foto natečaj "Pomlad prihaja v deželo"
Marca bomo v naši Fotoučilnici iskali fotografijo, ki najbolje posreduje sporočilo "pomlad prihaja v deželo". Fotografirate lahko naravo, ljudi, vrvež na ulicah ... šteje vsak motiv, ki sporoča, da prihajajo toplejši dnevi.
Do tri fotografije nam pošljite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . Fotografije morajo biti vaše in posnete po 1. marcu 2010. Dovoljeni so zgolj osnovni popravki. To pomeni, da je fotografija lahko obrnjena, obrezana, s popravljeno belino, osvetlitvijo, ipd. Fotografijo lahko pretvorite tudi v črno belo tehniko. Fotografijo nam pošljite v tisti ločljivosti, v kateri je bila posneta. Format naj bo JPG. Iz fotografije mora biti razvidna EXIF informacija o parametrih nastavitve fotoaparata.
Izmed prispelih fotografij, ki jih bodo uredniki objavili na spletni strani DNE, bomo čez mesec dni izbrali najboljšo. Njen avtor bo prejel kupon za brezplačni tečaj fotografije pod okriljem Fotoučilnice.
Komentarji (0)
