Manj kot mesec dni po uradni predstavitivi je novi Olympus E-520 že prispel na prodajne police. S ceno 650 evrov za kit komplet z objektivom Zuiko 14-42 f/3.5-5.6 se podaja na trg tam, kjer se trenutno bije največji boj. Njegovi neposredni tekmeci so Canon EOS 400D oziroma novopredstavljeni EOS 1000D, Nikon D60 in Sony Alpha 300, zato so imeli Olympusovi inženirji pri njegovem snovanju kar težko nalogo. Poglejmo, kaj ponuja in ali se ga splača kupiti.

Pogled v drobovje

Aparat je zasnovan na sistemu štirih tretjin in opremljen s tipalom ločljivosti 10 milijonov točk, katerega občutljivost znaša od 100 do 1600 ISO. Tipalo je vpeto v poseben mehanizem, ki s premiki v nasprotni smeri izničuje tresljaje in s tem stabilizira sliko. Pri tem so na voljo trije načini delovanja stabilizatorja: odpravljanje tresljajev v navpični in vodoravni smeri ter odpravljanje tresljajev samo v vodoravni ali samo v navpični smeri. Sistem samodejnega ostrenja ponuja dvanajst ostritvenih točk ter pet različnih načinov delovanja. Pet je tudi načinov merjenja svetlobe in sicer evaluativno, s poudarkom na sredini, spot, spot za močno osvetljene objekte ter spot za objekte v senci. Aparat zmore posneti do 3 in pol posnetka na sekundo v neprekinjenem »rafalu« oziroma do zapolnitve spominske kartice, če fotografiramo v formatu JPG. Pri RAW zapisu lahko zaporedno posnamemo do osem fotorgafij.

Dobra ergonomija in "odrasel" videz lepo zaokrožujeta celoto

Fotografiranje

Kot se za DSLR spodobi, nam Olympus E-520 ponuja popoln ročni nadzor nad vsemi parametri fotografiranja, prav tako pa se bodo z njim dobro znašli tudi začetniki, saj ponuja popolnoma avtomatski način delovanja, programsko avtomatiko ter 20 scenskih načinov. Aparat deluje hitro in zanesljivo ter daje dober občutek, ko ga držimo v roki. Ergonomija ohišja je dobra, matirana plastika poskrbi, da aparat ne drsi iz rok. Gumbi so tam, kjer jih pričakujemo.

Glede kakovosti posnetih fotografij so si aparati vstopnega razreda že tako blizu, da je kakršnokoli »pipetkanje« oziroma iskanje napak pri 100-odstotni povečavi postalo že nesmiselno. Vsi DSLR-ji tega razreda bodo glede kakovosti slike zadovoljili družinske uporabnike, katerim so namenjeni. Kdor želi še več, predvsem glede natančnosti barvne reprodukcije, detajlov in šuma, se bo moral ozreti v višji razred.

Zaključek

če pogledujete proti DSLR razredu, vedite, da ne obstajata le Canon in Nikon. Olympus dela presneto dobre fotografske aparate, žal pa se mu z marketinškega vidika pozna nekaj desetletna odstotnost s tega segmenta trga. Ne glede na to, je E-520 aparat, ki bi mu storili krivico, če bi ga spregledali.

Canon je posodobil bliskavico Speedlite 430 EX, ki je zaradi svoje cene in zmogljivosti priljubljena pri zahtevnejših hobi fotografih. Nov model z oznako Speedlite 430 EX II prinaša za približno petino krajši čas polnjenja, tišje delovanje, nov (kovinski) nastavek za pritrditev na fotoaparat ter nov mehanizem za fiksiranje. Ostale lastnosti so enakekot pri predhodnici: vodilno število 43 (pri ISO 100 in 105mm), E-TTL II, prilagajenje velikosti slikovnega tipala, samodejne in ročne nastavitve.

Gre torej za evolucijo prejšnjega modela, ki z izjemo hitrejšega polnjenja prinaša bolj ali manj kozmetične popravke. Speedlite 430EX II naj bi bila prvim kupcem na voljo konec julija, priporočena maloprodajna cena pa znaša 280 evrov.

Slovenski del spleta je bogatejši za portal ljubiteljev Nikonovih fotografskih aparatov. Na naslovu www.nikonsvet.si  želijo pri slovenski podružnici Nikona ustvariti spletno skupnost, ki bi povezovala profesionalce in ljubiteljske fotografe.

Da bi pritegnili obiskovalce, so pripravili nagradno igro, v kateri bodo podelili 30 fotografskih aparatov v vrednosti preko 12.000 evrov. Glavna nagrada je Nikon D300, podelili pa bodo tudi dva Nikona D80, 3 Nikone D60 ter  kopico kompaktov.

Upajmo, da bo poteza Nikona spodbudila tudi ostale proizvajalce
oziroma zastopnike, da ustanovijo slovenske spletne skupnosti

Prisegate na Nikon? Odklikajte na www.nikonsvet.si!

Letalske družbe iz varnostnih razlogov (pa tudi želje po dodatnem zaslužku) vedno bolj omejujejo količino prtljage, ki jo lahko potniki vzamejo s seboj na letalo. Včasih so bili prevozniki dokaj fleksibilni, ko je šlo za fotografsko opremo, kamere, prenosne računalnike in podobno ter so zamižali na eno oko tudi, če so dimenzije torbe ali nahrbtnika malenkost presegale predpisane vrednosti. Danes pa imajo uslužbenci na letališčih večinoma drugačna navodila in potnika ne smejo spustiti na letalo, če njegova osebna prtljaga presega določeno velikost ali težo.

Slovenska Adria Airways na primer omejuje velikost prtljage, ki jo vzamemo s seboj v kabino (ročna prtljaga), na 8 kilogramov oziroma 115 centimetrov. Slednje pomeni, da seštevek višine, širine in globine torbe ali nahrbtnika ne sme presegati navedene številke. Poglejmo primer: če naša torba meri 55 x 40 x 20 centimetrov, jo še smemo vzeti s seboj na letalo kot ročno prtljago. V primeru, da imamo fotografski nahrbtnik dimenzij 60 x 40 x 25, pa obstaja možnost, da nas z njim ne bodo spustili na krov. Izkušeni »letalci« vedo povedati, da je veliko odvisno tudi od destinacije potovanja in vrste leta. Na čarterskih poletih so pravila ponavadi malce bolj ohlapna, prav tako bodo za kakšen odvečen centimeter prej pogledali skozi prste, če letimo v prvem razredu.

Kaj storiti, če želimo s seboj vzeti fotografski aparat, nekaj objektivov, stativ, videokamero in prenosnik? Zelo verjetno bomo namreč presegli dovoljenih 8 kilogramov, še bolj verjetno pa bo torba oziroma nahrbtnik dovoljenih dimenzij premajhen za vse to. Prvo pravilo še vedno ostaja, da tehničnih izdelkov nikoli ne damo v prtljago, ki se prevaža v prtljažnem prostoru. Poškodbe bi bile skoraj neizogibne, prav tako obstaja dokaj velika verjetnost, da prtljaga ne prispe na cilj skupaj z nami. Le stativ lahko v skrajnem primeru »žrtvujemo«, a le pod pogojem, da ga shranimo v dobro obloženo torbo, ki zaščiti njegove občutljive dele.

Za fotoaparat, kamero in prenosnik je medtem potrebne nekaj iznajdljivosti. Adria Airways denimo navaja, da smemo v potniško kabino vzeti torbo, kovček ali nahrbtnik dovoljenih dimenzij ter plašč, dežnik, bergle, fotoaparat, daljnogled ter primerno količino knjig in revij. Torej si lahko fotoaparat in kamero obesimo okrog vratu ali na ramo ter zmanjšamo težo torbe. Baterije in podobne drobnarije shranimo v žepe, v skrajni sili kakšen kos opreme damo v torbo osebe, ki potuje z nami.

če potujete s tujimi ali nizkocenovnimi letalskimi prenovzniki, svetujemo, da se pred odhodom natančno pozanimate o dovoljenih dimezijah in teži ročne prtljage. Nekateri imajo še bolj stroge omejitve kot domača Adria, v nekaterih državah tretjega sveta pa sploh ne dovolijo torb ali nahrbtnikov v kabini letala.

Pa srečno pot!