Zgodba se je začela pisati januarja 2010. Sprva je malokdo verjel, da bo iPad spremenil svet računalništva, kot smo ga poznali in je še vedno prisoten v mnogih glavah. A ni bilo potrebno dolgo, da je postalo jasno, da se bliža slovo klasičnih osebnih računalnikov. Ne računalnikov kot naprav, temveč koncepta osebnega računalništva, ki v bolj ali manj nespremenjeni obliki vztraja že od 90. let prejšnjega stoletja. Že res, da je strojna oprema vmes postala zmogljivejša, da smo doživeli internetno revolucijo ter dosegli ogromen napredek pri programski opremi, toda koncept računalništva je skozi vsa leta ostajal enak.
Nedavno sem se pogovarjal z znancem, ki je prepričan, da se je tehnološki razvoj ustavil. Da ni več velikih odkritij. Da se na tehnološkem področju že nekaj let ne dogaja nič posebej revolucionarnega. Na prvi pogled je morda res videti tako, a to le zaradi tega, ker tehnološki razvoj in napredek zadnja leta potekata zvezno. Ni več velikih preskokov, zato imamo občutek, da se nahajamo v fazi stagnacije. V resnici je ravno obratno.
Tehnološki razvoj se dogaja vsak dan, povsod okrog nas. Če samo pogledamo, kakšno spremembo so prinesli pametni mobilni telefoni, ki so praktično čez noč postali samoumevni. Njihov ekonomski in družbeni učinek je ogromen. Nastali so novi poslovni modeli in rodila so se na milijone dolarjev vredna podjetja. Naj izpostavim le najbolj očiten primer, finski Rovio in njegove Jezne ptiče. Kdo bi si pred nekaj leti predstavljal, da je mogoče s preprosto igro za mobilne telefone ustvariti milijardni imperij?
Pametni mobilniki spreminjajo tudi družbo. Spremenile so se komunikacijske navade, odnos do zasebnosti, celo način preživljanja prostega časa. Prizor prijateljev, ki sedijo ob pivu in namesto, da bi se glasno pogovarjali o nogometu, zrejo vsak v svoj mobilnik, je postal tako vsakdanji, da je število tistih, ki se jim to zdi nenavadno, čedalje manjše. Filozofija biti povezan vedno in povsod pa nenazadnje spreminja tudi človeške možgane. Ni več potrebe po pomnjenju velikega števila podatkov, saj imamo v žepu napravo, ki omogoča dostop do znanja vsega sveta. Nekateri v tem vidijo težavo, drugi izziv in priložnost.
A vrnimo se h konceptu računalništva, ki bo v prihodnjih mesecih deležen največjih sprememb v zadnjih desetletjih. Prihaja namreč Windows 8, ki ne bo samo še en (nov) operacijski sistem, temveč bo spremenil filozofijo računalništva. Analitiki v povezavi s tem radi uporabljajo izraz konzumerizacija računalništva. Gre za to, da se računalniki v smislu uporabniške izkušnje iz visokotehnoloških naprav, ki za uporabo zahtevajo računalniško predznanje, spreminjajo v preproste naprave, katerih delovanje je razumljivo vsakomur. Naprave, kjer uporabniku ni treba vedeti, kaj sta IP in DHCP. Naprave, kjer uporabnik nima kaj pokvariti. Naprave, ki so, če uporabim angleški izraz, fool-proof.
Marsikdo se bržkone ne bo strinjal. Kje je napredek, če naprave postajajo takšne, "da jih lahko uporablja vsak idiot?" Toda prav to je znamenje napredka. Koliko voznikov bi danes znalo peljati avtomobil z nesinhroniziranim menjalnikom? Kdo bi se bil pripravljen odreči servovolanu?
Windows 8 bo v računalniški svet prinesel to, kar sta sinhronizirani menjalnik in servovolan pomenila za avtomobilizem. Računalnike bo iz zapletenih naprav spremenil v uporabniku prijazne pripomočke za komuniciranje in zabavo. Hkrati se bo spremenila tudi oblikovna in funkcionalna zasnova računalnikov. Kar je iPad začel, bo Windows 8 nadaljeval in dokončal. Z novim Microsoftovim operacijskim sistemom se začenja obdobje mainstreama tabličnih računalnikov. Če je bil iPad v domeni trendsetterjev in Androidne tablice v domeni geekov, bo Windows 8 povzročil, da bodo tablični računalniki postali pop.
Zato Windows 8 ni zgolj operacijski sistem. Je mejnik, ki bo ločil obdobje pred in obdobje po konzumerizaciji računalništva.
Komentarji (0)
