Nova generacija trdih diskov bo povzročala sive lase tistim, ki bodo še naprej vztrajali pri Windows XP. Obeta se namreč velika sprememba na področju strojne opreme, katere specifikacija je že skoraj 30 let bolj ali manj nespremenjena.
Težava se skriva v sektorjih trdega diska. Sektor je najmanjša enota diska za zapisovanje in branje podatkov. Tudi če bi bila datoteka velika le en bajt, bi moral operacijski sistem zapisati ali prebrati vsaj 512 bajtov, kolikor je velik en sektor.
512-bajtni sektorji veljajo za standard že skoraj tri desetletja. Še pred tem so velikost 512 bajtov za sektor uporabljale diskete. Trideset let standarda pa pomeni, da se je v tem času močno zakoreninil v programski opremi - od BIOS-a ter operacijskih sistemov, pa do t.i. boot loaderjev. Vse to pomeni, da bo prehod na novo velikost sektorjev vse prej kot gladek.
Seveda se postavi vprašanje, zakaj iti v spreminjanje nečesa, kar je tako močno zakoreninjeno, še posebej, če bi prehod lahko povzročil številne preglavice. Razloge lahko strnemo v nekaj besed: učinkovitost, hitrost, več prostora.
S prehodom na večje sektorje bo mogoče pohitriti delovanje trdih diskov, kar pomeni večjo učinkovitost delovanja. Hkrati bodo večji sektorji omogočili večjo gostoto zapisa, kar pomeni, da bodo imeli proizvajalci spet nekaj dodatnega prostora za povečevanje kapacitete diskov.
Namesto 512-bajtnih sektorjev bodo novi trdi diski imeli 4096-bajtne sektorje. Po mnenju strokovnjakov je to trenutno optimalna velikost. Hkrati je 4096 bajtov tudi velikost alokacijskih enot v datotečnem sistemu NTFS, ki je ta trenutek verjetno najbolj razširjen datotečni sistem na svetu.
IBM je že leta 1998 začel opozarjati proizvajalce trdih diskov, da bo potrebno povečati sektorje trdih diskov. Leta 2000 je organizacija IDEMA (International Disk Drive Equipment and Materials Association) imenovala delovno skupino, zadolženo za sprejem novega standarda. Čeprav so sprva nameravali uvesti prehodni standard, ki bi predpisoval 1024-bajtne sektorje, so to zamisel leta 2006 ovrgli ter v končno specifikacijo zapisali 4096-bajtne sektorje.
Podjetje Phoenix je medtem že leta 2005 izdalo preliminarno različco BIOS-a, s podporo 4096-bajtnim sektorjem, Microsoft pa je zagotovil, da bodo vključno z Visto vsi novi operacijski sistemi podpirali novo velikost sektorjev. Windows Vista, Windows 7 ter Windows Server 2008 R2 tako vsi podpirajo 4096-bajtne sektorje. Od Septembra 2009 dalje jih podpirajo jih tudi novejše različice Mac OS X ter jedro Linuxa.
Težavo pa predstavljata Windows XP in strežniški operacijski sistem Windows Server 2003. Windows XP, ki se mu mnogi še dolgo ne bodo odrekli, namreč podpira le 512-bajtne sektorje. Če želimo Windows XP uporabljati na diskih s 4096-bajtnimi sektorji, bo operacijski sistem javil napako.
Gre za problem, o katerem do tega meseca skorajda nihče ni govoril. Čeprav je problem resen, pa se juha morda le ne bo pojedla tako vroča, kot je bila skuhana. Western Digital je napovedal, da bo ponudil diske, ki bodo na strojni ravni uporabljali 4096-bajtne sektorje, hkrati pa bodo omogočali programsko emulacijo 512-bajtnih sektorjev. Z vidika starih operacijskih sistemov se tako ob uporabi t.i. Advanced format diskov ne bo nič spremenilo. Enako rešitev napovedujejo tudi drugi proizvajalci.
Do leta 2011 naj bi tako dobili trde diske s 4096-bajtnimi sektorji, ki bodo zaradi združljivosti s starejšo programsko opremo emulirali 512-bajtne sektorje. Čistokrvne 4096-sektorske diske pa lahko pričakujemo leta 2012 ali pa še kasneje, ko bo delež uporabnikov Windows XP padel na zanemarljivo raven, napovedujejo poznavalci.
(povzeto po Ars Technica)
Komentarji (0)
