Z novim zakonom želi Evropska unija od spletnih velikanov doseči večjo odgovornost za vsebine, ki jih uporabniki objavljajo na njihovih platformah. Prav tako želijo manjšim tekmecem omogočiti možnost uspeha na trgu, saj npr. Google svoje storitve vedno prikaže pred storitvami konkurentov.

Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je prejšnji mesec napovedala nekaj sprememb, ki bi jih lahko vseboval novi zakon. Izjavila je, da bodo morale digitalne storitve (še posebej največje platforme) transparentno poročati o tem, kako vplivajo na naš digitalni svet. Podjetja bodo morala razkriti, kaj počnejo, da bi s svojih platform odstranila protizakonite vsebine in nevarne izdelke nizke kakovosti. Po komisarkinih besedah naj bi na ta način Evropejci bili na spletu tako varni kot v fizičnem svetu.

Nov zakon se bo dotaknil tudi algoritmov, ki v ozadju poganjajo spletne velikane. Podjetja bodo morala razložiti, kako se odločijo, katere informacije in izdelke nam priporočajo in katere nam prikrijejo. Uporabniki naj bi po novem sami imeli možnost vplivati na te odločitve, namesto da se spletni velikan odloči namesto nas. Prav tako bodo morale velike platforme pokazati, kdo plačuje za oglase, ki se nam prikažejo med brskanjem, in razložiti, zakaj se je določen oglas pokazal ravno nam.

To bi bila ogromna sprememba za tehnološka podjetja, ki svojih algoritmov ne želijo razkriti. Google se je na svojem blogu že odzval z zapisom, da novi zakon o digitalnih storitvah ne sme prizadeti okrevanja evropskega gospodarstva po koronakrizi. Kot primer so izpostavili, da po novem ne Google bi več smel prikazovati bližnjih restavracij in možnosti rezervacije mize. Zelo verjetna posledica tega je, da bi restavracije obiskalo manj ljudi.

Poleg Googla naj bi novi zakon najbolj vplival na Facebook, Amazon in Apple, pa tudi na manjše igralce, kot so zagonska podjetja, razvijalci in trgovci. Če bi komu od njih uspel veliki met v Evropi, bi novi zakon seveda začel veljati tudi zanje. S tem pa se odpira vprašanje, ali bo evropski trg v prihodnosti sploh še zanimiv za podjetnike, ki želijo ustvariti velik digitalni posel.

Zaenkrat je Facebook Dating na voljo kot zavihek v mobilni Facebookovi aplikaciji. Za uporabo storitve ni potrebno ustvariti novega profila, ampak uporabimo obstoječ Facebook profil.

Facebook na osnovi vaše aktivnosti, interesov, skupin in dogodkov predlaga osebe, s katerimi bi se lahko romantično ujeli. A brez skrbi, med temi osebami se ne bodo znašle tiste, ki jih že imate dodane kot prijatelje. Prav tako nihče od vaših prijateljev ne bo obveščen, da ste se pridružili storitvi Dating.

Profil za zmenke je mogoče dodatno obogatiti z uvozom vsebin z Instagrama in Facebooka. Klepetanje je ločeno od pogovorov v Messengerju in ga lahko “nadgradite” z virtualnim zmenkom preko kamere. S funkcijo Secret Crush lahko med svojimi sledilci in prijatelji na Instagramu in Facebooku izberete devet oseb, ki vas zanimajo; če katera od njih izbere vas, bo Facebook obema pokazal ujemanje. Nobena aktivnost z zmenkarij se ne bo pokazala na časovnici vašega Facebook profila.

Zaradi skrbi za zasebnost veliko funkcij, ki Facebook Dating izboljšajo in personalizirajo, ostaja izbirnih. Ni nujno, da npr. dovolite iskanje potencialnih ujemanj glede na Facebook skupine in dogodke, s katerimi je povezan vaš profil.

Facebook pravi, da so s svojo storitvijo do sedaj omogočili kar milijardo in pol ujemanj v 20 državah.

Vendar se od takrat naprej stvari premikajo s svetlobno hitrostjo. Microsoft je v nedeljo potrdil, da sodeluje v pogajanju za delni prevzem TikToka, ki je v lasti pekinškega podjetja ByteDance. Gre za pridobitev TikTokovega deleža v ZDA, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. Na drugih trgih bi TikTok še naprej posloval kot do sedaj. Pregovore nameravajo zaključiti do 15. septembra.

Gre za novo poglavje v dolgi zgodovini napetosti med velesilama Kitajsko in ZDA, katere največja posledica do sedaj je bila ameriška blokada Huaweija. Ameriška vlada meni, da Huawei kitajski vladi pomaga pri vohunjenju in kraji tehnologije ter da je z uporabo Huaweijeve opreme ogrožena državna varnost. Huawei obtožbe zanika.

TikTok zbira uporabniške podatke in jih posreduje Pekingu?

Pri TikToku Washington moti, da naj bi do uporabniških podatkov, ki jih zbira aplikacija, lahko dostopale kitajske oblasti. TikTok na obtožbe odgovarja, da imajo ameriškega direktorja ter na stotine zaposlenih v ZDA in da skrbijo za varnost podatkov. Zanikajo, da so kdajkoli posredovali uporabniške podatke kitajski vladi oziroma da bi to bili pripravljeni storiti.

Microsoft je izjavil, da bi uporabniške podatke v ZDA shranjevali znotraj države in da bodo podatki, shranjeni na strežnikih v tujini, izbrisani. Tiskovni predstavniki TikToka so povedali, da se podatki o ameriških uporabnikih že sedaj shranjujejo v ZDA.

Mnogi menijo, da ne gre toliko za zaskrbljenost glede državne varnosti, ampak želijo ZDA imeti v lasti aplikacijo, da sami počnejo to, česar obtožujejo Kitajsko.

Buren odziv na Kitajskem

Načrtovani prevzem je po pričakovanjih doživel burne reakcije na Kitajskem. Državni mediji so označili ZDA za lopovsko državo, načrtovano prodajo TikToka Microsoftu pa za krajo kitajske tehnologije. Napovedali so tudi maščevanje.

Če nimate pojma, ni to nič presenetljivega. Google Plus je bilo družbeno omrežje, ki se kljub podpori največjega spletnega velikana nikakor ni prijelo med uporabniki. Kljub priljubljenosti in vseprisotnosti Googla smo vsi raje uporabljali Facebook, Twitter in Instagram, za poslovno mreženje pa LinkedIn.

Z včerajšnjim dnem so Google Plus uradno upokojili, zato je to verjetno zadnja novica, ki jo berete o njem.

Google je z upokojitvijo Plusa začel že leta 2018 zaradi prenizke uporabe. Postopek so dodatno pospešile varnostne luknje, ki so jih odkrili v storitvi. Če ste imeli Google Plus račun, ste lani prejeli obvestilo o izbrisu.

Prihaja Google Currents

Sočasno so izdali beta verzijo nove storitve Currents, ki je naslednica Plusa. Na voljo je kot aplikacija za Android in iOS za uporabnike Googlovih storitev G Suite.

Currents je platforma, namenjena komunikaciji znotraj podjetij, podobno kot Slack in Microsoft Teams. Uporabniki lahko sodelujejo v pogovorih in gledajo vsebine na časovnici. Možno si je izmenjevati dokumente s sodelavci, slediti določenim temam znotraj podjetja itd. Uporabniški vmesnik izgleda podobno, kot je izgledal Google Plus.

Zanimivo je, da ne gre za prvo Googlovo storitev s tem imenom. Do leta 2013 je Google ponujal istoimensko aplikacijo z revijami in časopisi, ki jo je kasneje poimenoval Google Play Newsstand, čez čas pa jo je zamenjala storitev Google News.

Google ves čas dela na večjih in manjših projektih, za številne pa javnost nikoli ne izve. Tu je še nekaj podvigov, ki so jih upokojili letos:

1. Androidify

Aplikacija je omogočala uporabnikom, da so ustvarili personaliziran avatar za Android zase in za druge. Stara je bila skoraj devet let.

2. One Today

Preko aplikacije je bilo sedem let možno podariti en dolar različnim organizacijam ter izvedeti, kako bodo porabile denar.

3. Neighbourly

Namen mobilne aplikacije je bil, da bi uporabniki spoznali svojo sosesko preko komunikacije s sosedi.

4. Google Photos Print

Storitev, ki je delovala le pet mesecev, je bila naročnina na najboljših 10 fotografij zadnjega meseca, ki so jih poslali na domači naslov uporabnikov.

Raziskavo je izvedlo podjetje Qustodio, ki izdeluje programsko opremo za starševski nadzor nad aplikacijami, ki jih uporabljajo otroci. Zbrali so podatke od 60 tisoč družin z otroki med 4. in 15. letom v ZDA, Združenem kraljestvu in Španiji. V raziskavi so se osredotočili na štiri glavna področja mobilnih aplikacij: video, družbena omrežja, videoigre in izobraževanje.

Otroci si danes dnevno ogledajo dvakrat več videov kot pred štirimi leti, kar ob vse večji količini vsebin in vplivnežev ni presenečenje. Presenetljivo pa je, da je bil med pandemijo (marca in aprila) TikTok po številu minut tesno za petami YouTubu.

Gre za aplikacijo, ki je starejšim manj poznana – a se je lani uvrstila med peterico največkrat prenešenih aplikacij, ki niso v lasti Facebooka.

Več kot dve milijardi prenosov TikToka

TikTok je v lasti pekinškega podjetja ByteDance, ki je bilo leta 2018 ocenjeno kot startup podjetje z največjo vrednostjo na svetu.

Medtem ko odrasli zmajujejo z glavo in se sprašujejo, v čem je poanta, mladi objavljajo 15-sekundne zabavne video posnetke, v katerih gre večinoma za poplesovanje na glasbo in sinhronizacijo usta na usta (ang. lip-sync). Aprila so tako zabeležili že dve milijardi prenosov TikToka. Za vse, ki si samozavest merijo po številu ogledov in všečkov, je aplikacija privlačna, saj algoritem pogosto zagotovi, da njihove prve objave vidi ogromno število ljudi.

Na TikToku otroci hitro dobijo občutek, da so priljubljeni in da si njihove posnetke ogleduje veliko ljudi. Foto: Pexels

TikTok se že od začetka sooča z očitki, da je povezan s kitajsko oblastjo in da cenzurira vsebine, ki Kitajski niso povšeči. Odstranil je denimo posnetek, povezan z Ujguri, in ga povrnil, ko se je za to razvedelo na družbenih omrežjih. Nemški blog Netzpolitik je pisal o tem, da je TikTok namerno skrival vsebine oviranih in LGBT ustvarjalcev. TikTok se je odzval z izjavo, da so to storili, da bi preprečili nadlegovanje teh ustvarjalcev.

Prav tako je TikTok moral plačati visoko kazen v ZDA zaradi zbiranja podatkov o otrocih, mlajših od 13 let. Na YouTubu na primer mlajši od 13 let uradno ne smejo sodelovati, ampak so jim namenili ločeno storitev YouTube Kids.

TikTok ima klon

Zanimivo je, da se je prejšnji mesec v App Storu pojavil TikTokov klon z imenom Zynn. Za njim stoji kitajsko podjetje Kuaishou, vredno 28 milijard dolarjev. Ne gre torej za cenen poskus kopiranja, ampak za resen namen odvzeti TikToku kos pogače na trgu.

Tega so se pri Zynnu lotili tako, da so uporabnikom ponudili denarno nagrado za gledanje videov in vabljenje prijateljev, da si prenesejo aplikacijo. Vendar pa so številni uporabniki poročali o težavah z izplačilom denarja. Aplikacija je vseeno še naprej na voljo v App Storu.

Facebook se kljub velikemu številu uporabnikov (ki trenutno presega 2,5 milijarde) ne more prebiti na to področje, kar si prizadeva spremeniti.

Prvi korak v to smer sta namenska aplikacija in platforma, imenovana Facebook Gaming, ki je v trenutni fazi na voljo le za naprave z operacijskim sistemom Android. Različica za iOS naj bi bila na voljo že v prihodnjih tednih. Facebook je lansiranje storitve prvotno sicer načrtoval za junij, vendar je podjetje želelo izkoristiti edinstveno priložnost, ko je velik delež svetovnega prebivalstva omejen na svoj dom.

Delovanje storitve je izjemno preprosto. Uporabniki lahko brskajo med trenutno predvajanimi vsebinami ali pa se odločijo, da bodo sami prenašali svoje igranje v živo. V slednjem primeru je potrebno preprosto pritisniti na gumb Go Live in izbrati eno od nameščenih iger. Prenos v živo se bo samodejno pojavil na uporabnikovem zidu, s čimer je odpravljena potreba po dodatnih aplikacijah in računih.

Glede na trenutno najbolj priljubljene posnetke iger na Twitchu in YouTubu, kjer prednjačijo igre za računalnike in konzole, morda čudi, da se je Facebook tako posvetil mobilnemu svetu. Vivek Sharma, podpredsednik pristojnega Facebookovega oddelka, je odločitev pojasnil s tem, da od uporabnikov želijo popolno pozornost: ko na telefonu teče aplikacija Facebook Gaming, mora le-ta biti v ospredju, s čimer ima bistveno več pozornosti od uporabnikov.

Še bolj morda čudi dejstvo, da oglasov v aplikaciji zaenkrat ne bo. Facebook namesto tega namerava od storitve služiti z “zvezdicami”, ki so pravzaprav donacije, ki jih gledalci pošiljajo igralcem. Facebook bo od vsake poslane zvezdice vzel nekaj odstotkov provizije.

Konkretne številke so dobre za Facebook: storitev Gaming je samo na namiznih računalnikih doživela 6-odstotno rast v številu igralcev in 78-odstotno rast v številu gledanih ur. Facebook ravno tako sledi uveljavljeni strategiji podpisovanja ekskluzivnih pogodb s priljubljenimi osebnostmi v svetu gaminga.

Čas karantene resda predstavlja idealno priložnost za široko lansiranje tovrstne storitve, vendar imata Twitch in YouTube zelo zvesto uporabniško bazo, kar kažejo tudi številke Microsoftove konkurenčne platforme Mixer, ki je bila lanskega decembra odgovorna za nekaj manj kot 3 odstotke vseh gledanih ur.

Uvodna fotografija: Facebook

Google je že lansko leto razkril načrte za ponujanje tekočih računov svojim uporabnikom preko projekta, imenovanega Cache. Google v sklopu tega projekta ni lastnoročno skrbel za potrebno finančno infrastrukturo, za to sta poskrbeli banka Citigroup in kreditna zadruga Univerze v Stanfordu. Zaradi svojega poslovnega modela zbiranja in prodajanja uporabniških podatkov Google ob napovedi ni naletel na pozitiven odziv, saj bančni računi vsebujejo zelo občutljive informacije posameznika.

Tako naj bi izgledal vmesnik aplikacije za upravljanje nove Googlove kartice. Vir: TechCrunch

Ob takratni napovedi se je Google zavezal, da podatki o komitentih ne bodo naprodaj, ob trenutnem razkritju pa podjetje ni ne potrdilo ne zanikalo razvoja nove kartice. Jasno je, da Google želi neposredno konkurirati Applu, ki je v sodelovanju z banko Goldman Sachs svojo plačilno kartico predstavil lanskega avgusta.

Googlova kartica naj bi temeljila na Visi in bo podobno kot Applova kartica na voljo v digitalni in fizični obliki. Številka virtualne kartice ne bo fiksna, saj jo bo mogoče hitro spremeniti ali blokirati v primeru suma kraje fizične kartice. S spremembo številke bo digitalno kartico mogoče še vedno uporabljati kljub izgubljeni fizični kartici.

Uporabnik naj bi imel nadzor nad podatki, ki jih želi deliti. Vendar je Google še vedno oglaševalski gigant, zaradi česar se pojavljajo špekulacije, da bo podjetje podatke o transakcijah uporabljalo za izboljšavo svojega oglaševalskega modela in prodajo podatkov večjim podjetjem, ki bodo tako bolj naklonjena k sodelovanju z Googlom. Google bi ravno tako lahko povečal svoje prihodke z zaračunavanjem stroškov transakcij, ki se bodo delili z Googlovimi bančnimi partnerji. Pri razvoju kartice naj bi spletni gigant še naprej sodeloval s Citigroup in kreditno zadrugo Univerze v Stanfordu.

Dolgoročno bi lahko za Google to pomenilo postopno spremembo v podjetje, ki ponuja tudi ostale finančne storitve, npr. posojila in borzno posredništvo. Za slednje je Google s svojim delom na razvoju umetne inteligence še posebej dobro opremljen. Google je svojo prvo debetno kartico sicer predstavil že leta 2013, vendar so jo ukinili leta 2016.

Uvodna fotografija: Getty Images

Sledenje temelji na metodi kontaktnega sledenja, pri kateri se poskuša ugotoviti, s koliko osebami je bila okužena oseba v stiku. Nova platforma, razvita za operacijska sistema Android in iOS, uporablja funkcijo zaznavanja bližnjih naprav, ki jo podpira brezžična tehnologija bluetooth. Na platformi bi nato lahko vsaka država ustvarila svojo aplikacijo, v katero bi uporabniki prostovoljno vnašali podatke o svojem zdravstvenem stanju. V primeru potrjene okužbe ene osebe bi bili o tem opozorjeni vsi, ki so bili s to osebo v stiku.

Predlagana metoda delovanja, slika 1 od 2. Vir: Google

Podjetji bosta maja izdali programske vmesnike, ki omogočajo delovanje aplikacij ne glede na operacijski sistem. Države, ki se bodo odločile za uporabo tega programskega vmesnika, bodo nato v spletne trgovine z aplikacijami naložile svoje aplikacije za sledenje koronavirusu. Za prihodnje mesece podjetji načrtujeta omogočitev sledenja preko bluetootha na nivoju operacijskega sistema, brez potrebe po dodatnem programskem vmesniku.

Za razliko od sledenja preko tehnologije GPS je sledenje preko bluetootha veliko bolj anonimno, saj ne zbira podatkov o lokaciji posameznika. Zbirajo se le podatki o bližini drugih naprav, ki se shranjujejo v podatkovno bazo na strežniku. Ključi, s katerimi se naprava identificira, se spreminjajo vsakih 15 minut, s čimer je dodatno onemogočena identifikacija posameznika. Tudi ob potrditvi okužbe ne bo razvijalcu aplikacije dostopna identiteta posameznika, ki bo ostala skrita tudi pred Applom in Googlom.

Predlagana metoda delovanja, slika 2 od 2. Vir: Google

Metoda zveni obetavno, vendar ima nekaj pomanjkljivosti. Uporabnikom aplikacije glede na opisane lastnosti platforme nič ne preprečuje, da bi anonimno vnašali primere potrjenih okužb, s čimer bi se panika še bolj širila.

Za normalno delovanje bi moral bluetooth biti neprestano vklopljen, kar poleg večje porabe baterije pomeni tudi izpostavitev naprave varnostnim luknjam, značilnim za bluetooth. Platforma poleg tega ne beleži časa trajanja stika – daljši stik pomeni večjo možnost prenosa okužba.

Zaradi novosti platforme ni še točno dorečeno, kako bi jo Google in Apple ponudila širši javnosti in kdo bi skrbel za njeno infrastrukturo.

Uvodna fotografija: Apple

Aplikacija Edison Mail vsebuje nekaj edinstvenih funkcij, s katerimi je olajšano sortiranje prispelih sporočil. Podjetje namerava te funkcije razširiti še na svoje elektronske poštne predale in z njimi prepričati nove uporabnike, ki si želijo bolj čistih in preglednih predalov.

Vir: OnMail

OnMail zlasti izpostavlja funkcijo Permission Control (ang. nadzor dovoljenj), ki uporabnikom omogoča enostaven nadzor nad tem, katera sporočila se bodo prikazala v predalu. Ob prejetju prvega sporočila z novega elektronskega naslova bosta uporabnikom na voljo dve možnosti: sprejetje ali zavrnitev sporočila. Ob sprejetju se bodo nadaljnja sporočila normalno prikazovala v predalu, ob zavrnitvi pa se bodo vsa nadaljnja sporočila s tega naslova avtomatično izbrisala.

S tem želi Edison Mail omejiti število nadležnih sporočil v predalu, ki strogo gledano niso spam (neželena pošta), vendar jih uporabniki povečini ignorirajo, torej sporočila z različnih spletnih strani, v katerih nas obveščajo o novostih. Vsi ponudniki elektronske pošte sicer že ponujajo možnost označevanja sporočil kot neželenih in blokiranje pošiljateljev, OnMail pa namerava izstopati predvsem z intuitivnostjo in preglednostjo. Nastavitve pošiljateljev bo mogoče kadarkoli spremeniti.

Vir: OnMail

Druga lastnost, ki jo podjetje izpostavlja, je intuitivnejše iskanje po prejetih sporočilih. V iskalno polje bo mogoče parametre iskanja vpisovati v naravnem jeziku namesto s specifičnimi ključnimi besedami, kar bo lažje za večino uporabnikov. Ostale izstopajoče funkcije so podpora za večje priponke od konkurence (Google trenutno omejuje velikost pripetih datotek na 25 megabajtov) in avtomatično blokiranje zahtev o prebranem sporočilu.

Edison Mail je bil februarja izpostavljen kot aplikacija z zavajajočo politiko zasebnosti, saj je podjetje izpostavljalo pomembnost zasebnosti uporabnikov, ob tem pa je osebne podatke, pridobljene iz poštnih predalov, prodajalo dalje. OnMail bo uporabnikom ponujal možnost popolnega blokiranja deljenja anonimiziranih podatkov s podjetjem, podjetje ravno tako obljublja, da oglasi ne bodo prisotni na nobenem nivoju storitve. Uporabniki bodo lahko izbirali med brezplačnim in plačljivim poštnim predalom, razlike med njima pa podjetje še ni razkrilo.

OnMail bo širši javnosti na voljo poleti, vendar se je mogoče prijaviti že sedaj za zgodnji dostop.

Uvodna fotografija: OnMail

Povečano število uporabnikov hkrati pomeni, da se pomanjkljivosti lažje opazijo in da aplikacija postane bolj priljubljena za napadalce, ki poskušajo pridobiti občutljive informacije.

Poleg problematičnih pogojev uporabe, o katerih smo že pisali, je bilo tekom zadnjih nekaj tednov odkritih veliko drugih pomanjkljivosti. Koda, ki je skrbela za pošiljanje podatkov Facebooku preko aplikacije za operacijski sistem, je bila odstranjena. Podjetje pa je spremenilo tudi pogoje uporabe, ki po novem ne dovoljujejo uporabe pridobljenih osebnih podatkov za ciljano oglaševanje.

Vir: Engadget

Nekatere ustanove po Združenih državah Amerike so že popolnoma prepovedale uporabo Zooma, med njimi tudi šolsko okrožje mesta New York, ki je največje šolsko okrožje v ZDA. Predstojniki okrožja učiteljem namesto tega svetujejo uporabo Microsoftove storitve Teams ali drugih tovrstnih programov. Okrožje Clark v zvezni državi Nevada je tudi prepovedalo uporabo Zooma v šolah, podobne ukrepe pa so sprejela tudi nekatera šolska okrožja v Floridi, Washingtonu, Kaliforniji in Utahu.

Tudi ustanove v drugih državah so prepovedale uporabo Zooma, npr. britansko ministrstvo za obrambo ter avstralske obrambne sile. Med večjimi podjetji, ki so prepovedala uporabo Zooma, sta tudi Tesla in SpaceX.

Specifični razlogi za prepoved uporabe se razlikujejo od podjetja do podjetja, vendar jih ne manjka. Največjo skrb predstavlja predvsem pomanjkanje enkripcije video klicev (kar konkurenčne storitve ponujajo), zaradi česar je klice mogoče prestreči. Na svoji spletni strani Zoom jasno navaja, da omogočajo enkripcijo. Vendar gre za enkripcijo, kot jo poznamo na spletnih straneh, torej med odjemalcem in strežnikom, ne pa za enkripcijo med komunicirajočima stranema, kot se termin običajno uporablja. S tem ima Zoom še vedno vpogled v samo vsebino klicev, česar druge storitve ne dopuščajo.

Vedno pogostejše so tudi težave z Zoomovo funkcionalnostjo Company Directory (imenik podjetja), ki omogoča iskanje iskanje uporabnikov po domenah elektronske pošte, kar je pripravno za dodajanje sodelavcev v podjetju, ki morda tega ne želijo. Težave se pojavljajo zato, ker se veliko uporabnikov prijavi z javno dostopno domeno (Gmail, Hotmail ipd.), zaradi česar jih aplikacija postavi v skupino z ostalimi neznanimi uporabniki, ki so uporabili enako domeno.

Zoom se težav zaveda, zaradi česar so napovedali začasno ustavitev dodajanja novih funkcionalnosti. S tem bodo imeli več časa, da se posvetijo odpravi aktualnih težav.

Uvodna fotografija: The Intercept

V zapisu na svojem blogu je spletni gigant napovedal, da pričenja z objavo COVID-19 Community Mobility Reports (poročila o premikanju skupnosti v času COVID-19). To je serija poročil o trendih premikanja v mestih, kjer prebivalstvo uporablja Googlove storitve (npr. Google Maps) in imajo vključeno zbiranje podatkov o lokaciji. Trenutno je v poročila vključenih 131 držav, vsi podatki pa so agregirani in anonimizirani, tako da je identifikacija premikanja posameznikov po Googlovih besedah nemogoča.

Podatki za Ljubljano. Vir: Google

Podatki so anonimizirani in obsegajo le analizo spremembe v količini obiskov na določenih ključnih lokacijah po mestih. Vključenih je šest kategorij: trgovine in rekreacijski objekti, lekarne, parki, postaje javnega prevoza, delovna mesta in prebivališča. Podatki za Slovenijo ne presenečajo. Obisk trgovin in rekreacijskih objektov je upadel za 88 odstotkov, obisk lekarn za 92 odstotkov, obisk parkov za 43 odstotkov, obisk postaj javnega prevoza za 54 odstotkov, delovnih mest za 45 odstotkov, število ljudi v svojih prebivališčih pa se je povečalo za 13 odstotkov v primerjavi z običajnim stanjem.

Podatki o lokaciji so eno izmed najbolj uporabnih orodij pri ugotavljanju učinkovitosti ukrepov. Google je v zapisu na svoji spletni strani zlasti poudaril njihovo uporabnost za oblasti, ki presojajo o uvedbi in trajanju ukrepov. Zaradi tega so poročila v PDF formatu, s čimer je omogočeno njihovo lažje prenašanje in deljenje z ostalimi. Podatki obsegajo zadnjih 48 do 72 ur; sprememba, izražena v odstotkih, pa pokriva obdobje od konca januarja do sedaj.

Facebook podobno zbrane podatke o lokaciji že od sredine marca deli s skupino 40 akademskih raziskovalcev v ZDA. Evropska komisija pa je tudi že pričela pritiskati na telekomunikacijske operaterje držav članic za deljenje podatkov o premikanju uporabnikov.

Zbiranje podatkov naj bi bilo omejeno na enega operaterja na državo članico, podatki pa naj bi bili anonimizirani do te mere, da bo identifikacija premikanja posameznikov nemogoča. Evropska komisija se je dodatno izjasnila, da bodo podatke o premikanju hranili le do konca trenutnega izbruha koronavirusa.

Uvodna fotografija: Marketing Land

Med najbolj obširnimi zbirkami je gotovo zbirka spletne strani Internet Archive, ki je pričela delovati kot arhiv starejših spletnih strani, s časom pa se je razvila v veliko knjižnico filmov, glasbe, knjig in različne programske opreme. Vse, kar najdete na spletni strani, lahko tudi brezplačno prenesete. V zbirki filmov je kar 6547 vnosov, večinoma gre za starejše filme, ki so jim potekle avtorske pravice, tako da boste našli veliko klasik. Med njimi je skoraj celotna zbirka filmov Charlieja Chaplina in veliko biserov iz zlate dobe filma noir ter grozljivk.

Vir: TechSpot

Za mlajše je poskrbljeno z bogatim naborom animiranih filmov (Tom in Jerry, Popaj, Rožnati panter itd.) in stripov. Velika zbirka ameriških stripov iz zlate in srebrne dobe je dosegljiva tudi na spletni strani Digital Comic Museum.

V sklopu projekta Internet Archive deluje Open Library, kjer se nahaja ogromno knjig, tudi znana in uspešna dela. Nekatere knjige je mogoče brezplačno prenesti, nekatere pa so na voljo za dvotedensko “izposojo”. Če knjige raje poslušate, je v sklopu projekta Libri Vox posnetih veliko avdio knjig, ki jih berejo prostovoljci z vsega sveta. Libri Vox ima tudi samostojno spletno stran s širšo ponudbo avdio knjig v različnih jezikih.

Poleg posnetkov knjig je v arhiv bilo naloženih veliko posnetkov starejših igranih radijskih programov in predavanj, ki se posvečajo najrazličnejšim temam. Če vam je ljubše poslušanje glasbe, boste gotovo našli nekaj zase v knjižnici koncertnih posnetkov, med katerimi je daleč največja zbirka posnetkov kultne skupine The Grateful Dead. Presenetljivo veliko zbirko glasbe najdete tudi za hip-hop izvajalce, v obliki t.i. mixtapes.

Zbirka brezplačne programske opreme je podobno bogato založena, v njej je veliko število brezplačnih računalniških iger, predvsem starejših, namenjenih Microsoftovemu operacijskemu sistemu DOS, pa tudi nekaj novejših. Starejših DOS iger vam sploh ni treba prenašati na računalnik, saj jih lahko poganjate kar preko brskalnika.

Uvodna fotografija: Genpact

Trendi in vzorci premikanja populacije se lahko izkažejo za zelo učinkovito orodje pri analizi širjenja koronavirusa in ostalih virusov. Eden od predlaganih primerov uporabe podatkov o lokaciji je preučitev učinkovitosti ukrepov kot je socialno distanciranje, kar bi bilo po besedah Googlovih predstavnikov mogoče zelo enostavno izvesti – podobne storitve že ponujajo v obliki poročil o gostoti prometa in številu obiskovalcev posamičnih lokacij ob določenih urah.

Facebookovi predstavniki so v novejših intervjujih že izpostavili, da se ameriška vlada zlasti zanima za preučevanje vzorcev premikanja populacije. Tovrstne vzorce lahko podjetje preučuje po zaslugi uporabnikov, ki dovoljujejo zbiranje podatkov o lokaciji, z njimi pa lahko vladnim organom pomagajo pri predvidevanju naslednjega izbruha in odločanju o razporeditvi dragocenih medicinskih pripomočkov. Najpodrobnejši podatki, ki jih Facebook posreduje naprej, lahko določijo lokacijo posameznika na pol kilometra natančno, vendar Facebook ne posreduje podrobnejših podatkov o premikih posameznika, le o premikanju množic.

Tako Google kot Facebook sta že poudarila, da bi bilo zbiranje podatkov o lokaciji popolnoma anonimizirano, vlada ZDA pa zatrjuje, da iz teh podatkov ne namerava izdelati vladne podatkovne baze. Tovrstne napovedi so razumljivo sprožile burne odzive in zahteve o uvedbi strožjih zakonov glede zbiranja podatkov o lokaciji. Tematika je zlasti občutljiva pri tehnoloških podjetjih, ki so igrala veliko vlogo pri zbiranju podatkov s strani ameriških obveščevalnih agencij, kar je leta 2013 razkril Edward Snowden.

Izraelska vlada je podobne ukrepe že sprejela, saj bo obveščevalna agencija Shin Bet zbirala podatke o lokaciji in ostalih osebnih podatkih oseb, ki so bile pozitivno testirane za bolezen Covid-19 in oseb, ki bi lahko potencialno bile izpostavljene koronavirusu. Zbrani podatki bodo posredovani ministrstvu za zdravje, ki jih bo uporabilo za določanje karantene, za zbiranje podatkov pa agencije ne bodo potrebovale odobritve sodnika. Podatkov ne zbirajo preko sistema GPS, temveč preko oddajnih postaj, na katere se telefoni povezujejo za pridobitev mobilnega signala, tako da je sistem nemogoče zaobiti z izjemo tega, da bi telefon fizično pustili na drugi lokaciji.

Uvodna fotografija: Bolton Technical

Upočasnitev delovanja je sicer najbolj opazna pri starejših napravah, vendar jo občutijo tudi lastniki sodobnejših telefonov, še posebej ob preklapljanju med Messengerjem in ostalimi aplikacijami. Zaradi priljubljenosti Messenger na večini naprav konstantno teče v ozadju, ob preklopu na Messenger pa je aplikacija pogosto več sekund popolnoma neodzivna, včasih se celo sesuje. Zaradi tega je Facebook pričel s korenito prenovo same programske kode aplikacije, ki je po novem veliko bolj kompaktna.

Vir: Facebook

Za operacijski sistem iOS je Facebook zmanjšal število vrstic kode Messengerja za kar 84 odstotkov, z 1,7 milijona vrstic na 360 000 vrstic. Posledično je zmanjšana tudi potreba po prostoru na uporabniških napravah, saj bo Messenger na operacijskem sistemu iOS po novem zasedel 30 megabajtov, medtem ko jih je prej zasedal 130. Prenova je del Facebookovega projekta LightSpeed, napovedanega na lanski F8 konferenci. Nova različica bi sicer morala biti nared že lani, vendar je med prenovo Facebook naletel na zelo zahtevne tehnične izzive.

Po novem naj bi se Messenger zagnal dvakrat hitreje, hitrost izvajanja pa je zaenkrat najbolj opazna lastnost, saj večjih kozmetičnih sprememb Facebook ni opravil. Nekatere funkcionalnosti celo manjkajo v primerjavi s starejšo različico, Facebook pa se je zavezal da jih bo ponovno vgradil v najkrajšem možnem času. Prenovljene aplikacije bodo najprej deležni uporabniki operacijskega sistema iOS, uporabniki Androida pa bodo morali še nekoliko počakati, Facebook ni razkril koliko. Na Androidu je Messenger prostorsko še bolj požrešen, saj potrebuje 225 megabajtov, vendar je za uporabnike starejših Android naprav že več let na voljo Messenger Lite, ki je bil namensko razvit za manj zmogljive naprave.

Projekt LightSpeed ne obsega le prenove Messengerja, saj Facebook namerava združiti pošiljanje sporočil iz vseh svojih platform pod eno streho. Tako si bodo lahko uporabniki Facebooka, Instagrama in WhatsAppa delili sporočila, pri čemer se poraja vprašanje o enkripciji sporočil – ena bolj izpostavljenih lastnosti WhatsAppa je ravno enkriptiranost sporočil, ni pa znano, ali namerava Facebook to lastnost prenesti še na Instagram in Messenger.

Uvodna fotografija: Engadget

Philips in ostali proizvajalci so varnostno luknjo sicer zakrpali, raziskovalci iz varnostnega podjetja Check Point Software pa so odkrili še večjo varnostno luknjo, ki bi napadalcem lahko omogočila tudi dostop do ostalih naprav v omrežju (računalnikov, telefonov, televizijskih sprejemnikov ipd.), ne le do žarnic in nadzornih sistemov za žarnice. S podobno tehniko kot leta 2016 je raziskovalcem uspelo naložiti zlonamerno programsko kodo na eno žarnico, ki se je pričela obnašati zelo nenavadno (hitro utripanje, naključno spreminjanje odtenka svetlobe).

S tem uporabnika pretentajo v odstranitev in ponovni vpis žarnice v omrežje, kar kontrolni sistem preobremeni do te mere, da programska koda prevzame nadzor nad njim. Od te točke dalje imajo napadalci prosto pot do preostanka omrežja, saj so kontrolniki povezani na domači usmerjevalnik, na katerega so povezane tudi ostale naprave. Napad se za delovanje zanaša na pomanjkljivost v ZigBee komunikacijskem protokolu, ki ga uporablja tudi veliko število drugih pametnih naprav različnih proizvajalcev: Samsung, Belkin, Amazon, Ikea, Honeywell itd.

Check Point je Philips o varnostni luknji že obvestil lanskega novembra, sredi letošnjega januarja pa je bil izdan popravek – različica 1935144040, ki bi že morala biti nameščena, če imate vključeno možnost samodejnega posodabljanja. V nasprotnem primeru bo treba popravek ročno prenesti. Popravek morebitnim napadalcem onemogoči dostop do preostanka omrežja, vendar je sam dostop do žarnic še vedno mogoč, ravno tako bodo napadalci še vedno lahko preskakovali med žarnicami. Slednje je mogoče zato, ker gre za strojno pomanjkljivost v žarnicah, ki je ni mogoče odpraviti s posodobitvijo programske opreme.

Ob tem se poraja vprašanje, koliko varnostnih lukenj ostaja prikritih v Philipsovih Hue žarnicah in ostalih napravah, ki se za komunikacijo zanašajo na ZigBee protokol. Varnostni raziskovalci že od samega začetka opozarjajo na varnostno tveganje, ki ga predstavljajo pametne naprave, kar pa ni ustavilo ne proizvajalcev ne kupcev.

Uvodna fotografija: Philips

V parlamentu Združenega kraljestva je bil prvi predlog takšnega zakona predstavljen lanskega maja, oblasti pa so že takrat pričele s posvetovanji, med katerimi so o zakonu razpravljale s strokovnjaki in inštitucijami od državnega centra za spletno varnost, proizvajalcev in prodajalcev elektronskih naprav do akademikov. Po sedmih mesecih ima predlog zakona precej bolj oprijemljive vsebine, ki so razumne za potrošnike in proizvajalce.

Vir: Design News

Unikatno geslo za vsako napravo

Ker med različnimi oblikami vdorov prevladujejo takšni, pri katerih napadalec na takšen ali drugačen način pridobi dostop do uporabniškega imena in gesla, bo zakon od proizvajalcev zahteval, da za vsako napravo posebej zagotovijo unikatno geslo. Do sedaj so se napadalci v veliki meri zanašali na tovarniško nastavljena gesla, ki jih uporabniki niso spremenili in so enaka za vse modele iz določene serije naprav, čemur bo z novim zakonom konec.

Drugi pomemben predlog proizvajalcem nalaga, da s potrošniki vzpostavijo javno točko stika, preko katere bodo kupce svojih naprav redno obveščali o odkritih varnostnih pomanjkljivostih. Poročanja o tem sicer ne manjka, vendar je razpršeno po svetovnem spletu in ga je težko najti za enega samega proizvajalca naprav.

V skladu s tretjim predlogom bodo morali proizvajalci za svoje naprave jasno deklarirati, koliko mesecev bodo deležne varnostnih posodobitev, česar se bodo morali držati, sicer jih bodo čakale sankcije. Stanje s posodobitvami je v trenutnem stanju nekonsistentno že pri enem samem proizvajalcu za različne naprave, hkrati pa se lahko proizvajalec v skladu s pogoji uporabe kadarkoli odloči prekiniti razvoj nadaljnjih posodobitev za neko napravo.

Združeno kraljestvo se pri predlogu zakona v veliki meri zgleduje po ameriški zvezni državi Kaliforniji, kjer je ravno letos stopil v veljavo zakon, ki proizvajalcem nalaga uporabo unikatnega gesla za vsako napravo posebej. Če in kdaj bo zakon stopil v veljavo v Združenem kraljestvu, ni znano.

Uvodna fotografija: Medium

Ime se je kasneje spremenilo v Byte, prvotno načrtovani uradni datum izida pa je bil spomladi lanskega leta, ki se je zaradi tehničnih težav nedoločeno premaknil. V soboto je Hofmann nepričakovano oznanil, da aplikacija ni več v testni fazi in da je uradno izšla za operacijska sistema Android in iOS.

Byte ne gre mešati s podjetjem ByteDance, ki ima v lasti izjemno priljubljeno aplikacijo in omrežje TikTok, ki je v le dveh letih in pol po izidu dosegla neverjetnih 1,5 milijarde uporabnikov. Byte je že pred izidom TikToka bil zasnovan podobno, saj je glavno atrakcijo predstavljala možnost dodajanja glasbe po izbiri k poljubnim videoposnetkom in slikam. TikTok je medtem že pričel uporabnikom ponujati možnost uporabe licencirane glasbe znanih ustvarjalcev, kar je znatno prispevalo k priljubljenosti.

Poglavitno razliko med aplikacijama Byte in TikTok predstavlja omejitev dolžine videoposnetkov, ki na TikToku znaša eno minuto, na Bytu pa le pičlih šest sekund, enako kot pri predhodniku Vine. V trenutni fazi ima Byte na voljo funkcije, ki jih pričakujemo od družabnih omrežij: možnost raziskovanja po trendih, urejanje in sledenje uporabniškim profilom ter zid z objavami. Tako manjkajo nekatere funkcije, ki so znatnega pomena pri TikToku, npr. uporaba filtrov pri zajemanju videposnetka in širši nabor možnosti urejanja videposnetka po želji.

Byte namesto tega želi ustvarjalcem ponuditi zgodnjo možnost profitiranja od svojih vsebin. Slednje manjka pri aplikacijah, kot sta TikTok in Snapchat, kjer so se ustvarjalci morali preseliti na YouTube za možnost služenja od oglaševanja. V zgodnji fazi bo Byte ustvarjalcem ponujal določen delež celotnega prihodka omrežja, kar naj bi se kasneje dopolnilo z oglaševalskim denarjem. Na samem začetku bo podjetje ustvarjalce podpiralo iz lastnih finančnih sredstev, vsaj dokler platforma ne pritegne širšega občinstva in posledično interesa oglaševalcev.

Pristop spomni na Microsoftovo platformo Mixer, ki je pritegnila velik delež najbolj priljubljenih ustvarjalcev s konkurenčnega Twitcha ravno zaradi bolj dobičkonosnih pogojev sodelovanja. Hofmann se že od leta 2018 aktivno udeležuje foruma, ki je bil namenjen uporabnikom beta različice Byta, in je mnenja, da bi se morala družabna omrežja bolj aktivno posvetiti mnenju uporabnikov pri ponujanju storitev. Nekateri priljubljeni ustvarjalci s TikToka in Snapchata so že prešli na Byte, vendar je težko presoditi, če se bo pristop dolgoročno poznal na priljubljenosti.

Uvodna fotografija: Byte

Z izdanim gradivom želi Microsoft razvijalcem aplikacij ponuditi dovolj časa, da se pripravijo na lansiranje delujočih različic aplikacij za Surface Duo in Neo, saj je gradivu priložen tudi emulator, ki skozi programsko opremo simulira oba zaslona naprave brez potrebe po dejanski fizični napravi. Emulator simulira tudi različne geste, s katerimi bodo uporabniki upravljali z napravo in celo različne kote zaslonov.

V objavi na svoji spletni strani je Microsoft že ponudil nekaj začetnih primerov izgleda aplikacij: raztegnjen prikaz čez oba zaslona, prikaz posamezne strani dokumenta ali spletne strani na vsakem zaslonu posebej, glavni del aplikacije na enem zaslonu in pomožni del na drugem ter prikaz dveh ločenih aplikacij na ločenih zaslonih. Microsoft poudarja, da so to le začetne zamisli in da bodo nabor možnih prikazov širili glede na odziv s strani razvijalcev programske opreme.

Microsoft razvijalcem priporoča, da se pri razvoju aplikacij posvetijo kompatibilnosti z več različnimi dvozaslonskimi napravami. Podobne naprave so napovedali tudi Dell, HP, Lenovo in Asus, kar nakazuje, da bo Windows 10X kompatibilen tako z dvozaslonskimi napravami kot tudi s prepogljivimi zasloni. Ker imajo dvozaslonske naprave zelo očitno ločena zaslona, Microsoft razvijalcem priporoča, da se že na začetku razvoja odločijo, kako bodo prikazani dvozaslonski elementi in da naj bodo aplikacije že od začetka zasnovane z možnostjo prostega premikanja elementov med zaslonoma. Emulator in gradivo za razvoj sta zaenkrat na voljo le za Surface Duo, torej za operacijski sistem Android, za Windows 10X pa bo oboje na voljo s prihodnjim mesecem.

Polomija z operacijskim sistemom Windows Mobile je Microsoft očitno pošteno izučila, saj je Windows Mobile pokopalo ravno pomanjkanje priljubljenih aplikacij, čemur je botrovalo Microsoftovo vztrajanje na zaprti platformi. Več podrobnosti o obeh napravah in svojih zamislih za snovanje dvozaslonskih aplikacij bo Microsoft predstavil na konferenci Build, ki bo potekala maja.

Uvodna fotografija: Microsoft

Standard Wi-Fi 6 (znan tudi kot 802.11ax) bo tovrstne težave rešil, saj zagotavlja do štirikrat višje hitrosti prenosa v zasičenih okoljih, bolj učinkovit prenos podatkov po zaslugi nižjih zakasnitvenih časov in nižjo potrebo po energiji na napravah. Prve usmerjevalnike s podporo za ta standard smo sicer že videli na lanskem sejmu CES, vendar so to bili usmerjevalniki v najvišjih cenovnih razredih, ki so izven dosega velike večine potrošnikov. Ravno tako je manjkalo naprav s podporo za povezovanje preko Wi-Fi 6, zaradi česar so bili lanski usmerjevalniki toliko bolj nesmiseln nakup.

Netgear je med prvimi predstavil Wi-Fi6 mesh sistem po dostopni ceni. Vir. Netgear

Letošnji CES je predstavljal bistveno izboljšavo v primerjavi z lanskim stanjem, saj je večina proizvajalcev omrežne opreme predstavila široko ponudbo usmerjevalnikov s standardom Wi-Fi 6 po dostopni ceni. Netgear je predstavil tudi prvi Wi-Fi 6 Mesh sistem po dostopni ceni (za dva usmerjevalnika boste odšteli okoli 200 evrov), ki lahko pokrije do 140 kvadratnih metrov na usmerjevalnik in ponuja do 1,8 gigabita pasovne širine. Svoje dostopne usmerjevalnike so med drugimi predstavili tudi Linksys, D-Link in TP-Link.

Tudi stanje naprav s podporo za WI-Fi 6 se je izboljšalo. Med najbolj odmevnimi in priljubljenimi napravami s podporo za ta standard sta bila lanskoletna telefona Samsung Galaxy S10 (in Note 10) in iPhone 11, ki sta dosegla prodajo v večmilijonskih številkah. Prenosni računalniki z vgrajenim Wi-Fi 6 sprejemnikom so bistveno redkejši, vendar jih je mogoče preprosto nadgraditi z vgradnjo potrebnega modula. Letos bodo naprodaj tudi prvi prenosniki z že vgrajeno podporo za Wi-Fi 6, med drugimi so prve tovrstne modele napovedali Lenovo, Asus in Samsung.

Čeprav je Wi-Fi 6 šele v povojih delo na nadgradnjah že poteka. Prva večja posodobitev bi bil standard Wi-Fi 6E, ki bi omogočal delovanje naprav na frekvencah v rangu 6 GHz (trenutne naprave delujejo na 2,4 GHz in 5 GHz). S tem bi se hitrosti dodatno povečale, proizvajalec Broadcom pa je že predstavil prve čipe s podporo 6 GHz frekvence. Poglavitno oviro pri množični uporabi 6 GHz frekvenc predstavljajo predvsem državni regulatorni organi, ki morajo najprej odobriti uporabo teh frekvenc.

Uvodna fotografija: Unsplash

V ponedeljek je ruska vlada oznanila, da je uspešno opravila teste, med katerimi je bilo rusko interno omrežje (znano tudi pod imenom RuNet) v celoti odklopljeno od svetovnega spleta. Testi so potekali več dni prejšnji teden, med njimi pa so ruske vladne agencije sodelovale z lokalnimi telekomunikacijskimi operaterji in ponudniki internetnih storitev. Cilj testov je bila preveritev delovanja državne internetne infrastrukture in ali le-ta deluje nemoteno tudi brez dostopa do svetovnega DNS sistema in zunanjega interneta.

Vir: PC Magazine

Med testiranjem je bil ves internetni promet v državi notranje preusmerjen, s čimer je RuNet postal največji intranet na svetu. Ruske državni oblasti niso razkrile tehničnih podrobnosti testov in njhovega točnega poteka, so pa v izjavi za javnost izpostavile, da je bilo testiranih več scenarijev odklopa od svetovnega spleta, med njimi je bila tudi simulacija kibernetskega napada s strani sovražne države.

RuNet se razlikuje od drugih metod za blokiranje dostopa do svetovnega spleta, kakršnih se denimo poslužujeta Kitajska in Iran. Na Kitajskem in v Iranu je neomejen dostop do svetovnega spleta še vedno mogoč preko VPN-jev, saj gre v primeru teh dveh držav zgolj za filtriranje določenih vsebin s strani državnih organov in ne za popoln odklop od svetovnega spleta.

V slednjem primeru bo ves spletni promet v Rusiji preusmerjen preko strateških točk v lasti ruskega ministrstva za komunikacije. Te točke bodo služile kot stikalo za popoln odklop od zunanjega interneta, hkrati pa lahko služijo tudi kot sistem za praktično popoln nadzor nad vsebinami, ki se delijo preko ruskega medmrežja.

Testi so bili prvotno predvideni za letošnji april, vendar so bili premaknjeni na december zaradi potrebe po sprejetju dodatnega zakona, ki bi ruskim državnim oblastem dovolil izpeljati tovrstne teste. Z začetkom tega meseca je bil sprejet tudi novi zakon, ki zahteva namestitev ruskih aplikacij na praktično vse elektronske naprave, ki to omogočajo.

Uvodna fotografija: Pexels

NordVPN zagotavlja, da napadalci niso pridobili nikakršnih podatkov o uporabnikih, saj se občutljivi podatki ne shranjujejo na strežnike. Razlog vdora je bila izpostavljenost enega od pretečenih zasebnih ključev, s katerim so napadalci lahko oponašali legitimen strežnik NordVPN. NordVPN je prekinil sodelovanje z neimenovanim podatkovnim centrom, podjetje se je tudi zavezalo, da bo poostrilo nadzor nad varnostjo omrežja in odprlo nagradni program za poročanje o varnostnih pomanjkljivostih.

Vir: CBS

Nagradni program je sedaj v teku preko spletne strani HackerOne in vključuje celotno strukturo podjetja, torej zaledno infrastrukturo, samo spletno stran NordVPN, aplikacije in storitev omrežja VPN. Vključene so aplikacije za vse operacijske sisteme in platforme (torej Windows, macOS, iOS, Android in Linux), denarne nagrade pa segajo do 100 do 5000 ameriških dolarjev, odvisno od pomembnosti odkrite pomanjkljivosti.

Za nagrado se ne kvalificirajo odkritja na aplikacijah, ki niso več uradno podprte in varnostne luknje na WordPressu ali omrežju OpenVPN, ki ju NordVPN uporablja za svojo spletno stran in temelj svojega VPN omrežja. Odkrite napake in pomanjkljivosti morajo biti pospremljene z natančnim opisom postopka odkritja in posnetki zaslona ali ostalim relevantnim materialom. Višino denarne nagrade bo podjetje določilo samo, možno je tudi izplačilo nagrade, višje od 5000 ameriških dolarjev, za še posebej nevarne varnostne luknje. Odkritih napak ne boste smeli javno objaviti takoj, s tem bo treba počakati najmanj 90 dni od posredovanja napake podjetju.

Poleg javnega programa za nagrajevanje odkritih napak se je NordVPN zavezal tudi k sodelovanju s podjetjem VerSprite, ki se ukvarja z zagotavljanjem spletne varnosti. VerSprite bo izvajal pogoste poskuse vdora v omrežje NordVPN, NordVPN pa bo moral tudi ustanoviti neodvisno preiskovalno komisijo, ki bo izvedla popoln pregled varnostnih praks podjetja.

Spletna stran HackerOne je pred kratkim izplačala nagrado v višini 20 000 ameriških dolarjev neznanemu raziskovalcu za odkritje varnostne pomanjkljivosti na svoji spletni strani.

Uvodna fotografija: NordVPN

Pomanjkljivost so raziskovalci podjetja Lookout poimenovali Strandhogg, po vikinškem običaju plenjenja obmorskih vasi in ugrabljanja njihovega prebivalstva za odkupnino. Strandhogg omogoča zlonamernim aplikacijam izvajanje pod imenom in izgledom pravih aplikacij, ki jih imajo uporabniki že nameščene na telefonih in katerim zaupajo. Pod pretvezo legitimnih aplikacij lahko napadalci zahtevajo dovoljenja za dostop do različnih funkcij telefona, kar bodo uporabniki potrdili, misleč da dostop potrebuje prava aplikacija. S tem napadalci pridobijo dostop do možnosti snemanja zvoka, slik in videa, branja sporočil in celo kopiranja prijavnih podatkov za različne storitve. Edina zaščita pred napadalci je v tem primeru zavrnitev zahtevkov dovoljenj dostopa.

Okužene aplikacije so po izgledu neločljive od pravih. Vir: Tech News Code

Prejšnji teden sta varnostni podjetji Lookout in Promon poročali, da sta na Googlovi spletni trgovini Play našli 36 aplikacij, ki so napadalcem omogočale izkoriščanje Strandhogga. Nekatere so vsebovale tudi različice trojanskega konja BankBot, ki se izmenično pojavlja že od leta 2017. BankBot krade prijavne podatke za bančne aplikacije tako, da kopira izgled legitimne bančne aplikacije, v katero uporabnik nato vpiše svoje geslo. Večina bančnih aplikacij za dodatno zaščito uporablja SMS sporočila z unikatnimi sproti generiranimi potrditvenimi kodami, vendar je s pomočjo Strandhogga mogoče tudi prebrati SMS sporočila.

Ravno uporaba Strandhogga za namene odtujevanja sredstev z bančnih računov je botrovala odkritju varnostne luknje. Podjetje Promon je dobilo obvestilo od neimenovanega vzhodnoevropskega varnostnega podjetja, da z bančnih računov komitentov različnih čeških bank izginja denar. Neimenovano podjetje je poslalo vzorec zlonamerne programske kode podjetju Promonu, ki je s pomočjo partnerja Lookout odkrilo, da se koda za delovanje zanaša na Strandhogg. 36 aplikacij, okuženih s to kodo je bilo umaknjenih iz trgovine Play, vendar jih podjetji začuda nista razkrili po imenu.

Ker so okužene aplikacije po izgledu neločljive od pravih, je zaznava s strani uporabnika otežena, vendar še vedno mogoča. Bodite pozorni predvsem na naslednje:

• aplikacija v katero ste že prijavljeni zahteva ponovno prijavo;
• nenavadne zahteve dovoljenja dostopa glede na namembnost aplikacije, npr. kalkulator zahteva dovoljenje dostopa do sporočil;
• v zahtevi za dovoljenje ni zapisano ime aplikacije;
• slovnične napake v vmesniku aplikacije;
• gumbi v aplikaciji, ki po pritisku ne storijo ničesar;
• gumb za premik nazaj ne deluje tako, kot bi moral.

Uvodna fotografija: Pixabay

O tem je prva poročala spletna stran Business Insider, ki je navajala anonimne vire, seznanjene z dogajanjem v podjetju. Poročanje je nato potrdil tudi Facebook, ki je v sporočilu za javnost zapisal, da njihove ekipe razvijalcev ves čas razvijajo nove aplikacije, ki jih nato interno testirajo. Nadalje navajajo, da je aplikacija bila na voljo zgolj zaposlenim in da je lahko prepoznala le obraze oseb, ki so dale predhodno privoljenje. Aplikacija se je za prepoznavo zanašala na Facebookovo bogato zbirko slik obrazov.

Vir: CNN

Aplikacija je bila v povojih, saj je bila sestavljena le iz osnovnega vmesnika za pogled skozi kamero. Ob uspešni prepoznavi obraza so se v aplikaciji izpisali podatki o imenu prepoznane osebe, ob tem se je pojavila še povezava na njen Facebookov profil.

Aplikacije naj podjetje ne bi uporabljalo že več kot dve leti, je pa na družbenem omrežju septembra bila dodana možnost za uporabo obrazne prepoznave vsem uporabnikom, ki zaenkrat omogoča označevanje oseb v fotografijah. Nekaterim uporabnikom je funkcija bila na voljo že decembra leta 2017, kar sovpada s prenehanjem interne uporabe aplikacije.

Takšna poročila dodatno spodkopavajo zaupanje uporabnikov, vedno ostrejše pa so tudi kritike podjetja s strani regulatornih organov. Pred kratkim je Facebook dobil rekordno kazen v višini petih milijard ameriških dolarjev s strani Zvezne trgovske komisije ZDA zaradi škandala Cambridge Analytica, v katerem je Facebook zunanjim razvijalcem aplikacij omogočil dostop do podatkov o 87 milijonih uporabnikov brez njihove vednosti.

Facebook je tudi tarča večmilijardne tožbe v ameriški zvezni državi Illinois zaradi prej omenjene funkcije obrazne prepoznave. Tožba bremeni Facebook zbiranja biometričnih podatkov uporabnikov brez njihove privolitve, kar je v Illinoisu kaznivo dejanje. Facebook svojo prakso zagovarja s tem, da je orodje namenjeno rabi za splošno prepoznavo ljudi in da ni ustvarjeno za zbiranje podatkov o posamičnih uporabnikih.

Poleg piratstva, s katerim se soočajo vsi ponudniki spletnih vsebin, ima Disney+ še drugo težavo. Hekerji so vdrli v veliko število uporabniških računov in iz njih zaklenili legitimne uporabnike.

Tehnična podpora je bila povsem nemočna

Lansiranje storitve je spremljala kopica tehničnih težav, večje število uporabnikov pa se je že nekaj ur po registraciji pričelo pritoževati, da nimajo več dostopa do svojega računa. Hekerji so po uspešnem dostopu do računov odjavili uporabnike iz naprav in spremenili podatke za prijavo, tehnična podpora za Disney+ pa je bila ob tem povsem nemočna. Nekateri uporabniki so za geslo uporabili enako geslo, kot ga imajo za ostale prijave, drugi so uporabili unikatna gesla in kljub temu ostali brez računa.

Uporabniške račune se prodaja na najrazličnejših spletnih straneh. Vir: ZDNet

Iz tega je mogoče sklepati, da so do nekaterih računov hekerji pridobili dostop iz že znanih podatkov uporabnikov, za druge pa so očitno uporabili zlonamerno programsko opremo, ki beleži pritiske tipk na tipkovnici (ang. keylogger). Podatki za prijavo so se nekaj ur po kraji znašli na različnih spletnih straneh, kjer jih je mogoče kupiti po različnih cenah: od 3 do celo 11 ameriških dolarjev, čeprav je cena mesečne naročnine na Disney+ nižja, 7 dolarjev.

Pri vsem skupaj najbolj preseneča hitrost, s katero so hekerji ukradli račune, še posebej glede na dejstvo, da za napadom ni stala organizirana skupina. Disney kraje računov ni komentiral, se pa z enako težavo soočajo tudi drugi ponudniki vsebin, saj je na enakih spletnih straneh kot Disney+ račune mogoče najti tudi račune za Netflix, Amazon Prime, Hulu in ostale ponudnike. Nekateri podatki za prijavo se sploh ne prodajajo, temveč se samo delijo med uporabniki tovrstnih forumov.

Delno je za tako številno krajo računov odgovoren tudi Disney, saj uporabnikom sploh ne ponuja možnosti dvofaktorske avtentikacije, ki preprečuje možnost dostopa do računa s samim geslom (pri dvofaktorski avtentikaciji se z vpisom gesla običajno pošlje unikatna koda za dostop na mobilno številko uporabnika). Za preprečitev kraje računa pa veljajo enaki ukrepi kot drugod: uporaba unikatnih gesel in redni pregledi operacijskega sistema s protivirusnimi programi.

Uvodna fotografija: Disney

Strežniki so običajno najbolj kritičen del infrastrukture, saj hranijo kopije najpomembnejših podatkovnih baz in omogočajo komunikacijo med napravami v omrežju. Izpad strežnika tako lahko pomeni popolno ohromitev delovanja podjetja.

Vir: The Financial Times

PureLocker se od ostalih izsiljevalskih programov razlikuje predvsem po tem, da je napisan v programskem jeziku PureBasic. S tem se napadalci izognejo zaznavi s strani varnostnih ponudnikov, ki imajo pogosto težave z zanesljivo zaznavo zlonamerne kode, napisane v tem jeziku. Druga “prednost” pisanja v jeziku PureBasic je enostavno prenašanje programske opreme med različnimi operacijskimi sistemi, saj lahko PureLocker deluje na strežnikih z operacijskimi sistemi Windows, Linux in OS-X. S tem imajo napadalci na voljo bistveno večje število potencialnih tarč.

Podrobnejša analiza je pokazala, da se PureLocker na strežnike prikrade v obliki dll datoteke, v kateri so navidez vpisani ukazi za upravljanje večpredstavnostnih vsebin. Skeniranje datoteke v antivirusnih programih ne pokaže, da bi bila kakorkoli škodljiva, tudi prisotnost datoteke na sistemu ni škodljiva. PureLocker se zažene šele, ko napadalec datoteko zažene preko pripomočka ukazne vrstice regsvr32.exe. Ob tem datoteke postanejo nedostopne, žrtev pa namizju pričaka besedilna datoteka v kateri piše, da je sistem nedostopen in da mora kontaktirati napadalca preko navedenega naslova elektronske pošte za dogovoritev o višini odkupnine. Če žrtev ne kontaktira napadalcev v roku sedmih dni, se datoteke nepreklicno izbrišejo.

Intezer in IBM X-Force ugotavljata, da datoteka pride na sistem preko lažnih elektronskih sporočil in da je lahko na sistemih prisotna več mesecev pred dejanskim napadom. Za PureLocker naj bi bili odgovorni hekerski skupini FIN6 in Cobalt Gang, programska oprema pa se ponuja kot plačljiva storitev za različne ostale napadalce v temnih kotičkih svetovnega medmrežja.

Število žrtev napada s PureLockerjem ni znano, programska oprema naj bi se še vedno širila. Intezer in IBM X-Force vsa podjetja pozivata k poostrenemu nadzoru prometa in redno varnostno kopiranje pomembnih podatkov.

Zaradi tega so storitve za pretakanje vsebin napovedale sodelovanje pri preprečevanju deljenja gesel uporabniških računov. Med njimi so Netflix, HBO, Amazon, Disney in vsi večji ameriški ponudniki storitev kabelske televizije. Pred tremi leti je Netflixov izvršni direktor Reed Hastings sicer izjavil da je deljenje gesel potrebno enostavno sprejeti, saj je veliko primerov deljenja samoumevnih – deljenje gesla s partnerjem, otrokom ipd.

Vir: Unsplash

Spremembi mnenja je najbrž botrovala izguba dohodka zaradi deljenja gesel, ki je z leta v leto večja. Samo Netflix izgubi okoli 192 milijonov ameriških dolarjev (174 milijonov evrov) na mesec, kar na letnem nivoju znaša 2,3 milijarde ameriških dolarjev (okoli 2 milijardi evrov) izgube s 24 milijoni uporabnikov, ki nimajo lastne naročnine.

Izgube za celotno panogo naj bi do konca letošnjega leta znašale 6,6 milijarde ameriških dolarjev (6 milijard evrov), do leta 2024 naj bi se izguba povečala na kar 9 milijard ameriških dolarjev (8,1 milijarde evrov)

Mere proti deljenju gesel naj bi na začetku obsegale redno spreminjanje gesel in pošiljanje unikatnih kod, ki bi jih bilo potrebno vnesti za nadaljevanje ogleda vsebin, na telefonske številke naročnikov. Omejilo naj bi se tudi število naprav, s katerih se lahko uporabniki prijavijo v storitev izven svojega gospodinjstva. Vpis s tablico ali telefonom ne bi bil problematičen, utemeljen sum neupravičenega deljenja gesla bi bil denimo vpis v Netflix preko aplikacije na pametnem TV sprejemniku na drugi lokaciji.

Če noben od navedenih ukrepov ne bi zalegel, bo nekega dne za vpis v storitev morda potrebno uporabiti celo prstni odtis.

Tovrstni ukrepi bi pomenili dodatne nevšečnosti za uporabnike, ki pošteno plačujejo storitev – medtem ko se uporabniki, ki za dostop uporabljajo podatke nekoga drugega, bržkone nikoli ne bi odločili sami plačevati za mesečno naročnino.

Kdaj naj bi ukrepi stopili v veljavo, še ni znano. Netflix je v zadnjem četrtletnem poročilu zapisal, da že aktivno raziskujejo uporabnikom prijazne prijeme za preprečevanje deljenja gesel.

Uvodna fotografija: Unsplash

Brezplačna odprtokodna programska oprema Spleeter želi to spremeniti. Spleeter je bil razvit v sklopu priljubljene storitve za pretakanje glasbe Deezer za raziskovalne namene, podjetje pa je njegovo izvorno kodo objavilo kar na Githubu, kjer je prosto dosegljivo komurkoli.

Spleeter temelji na Deezerjevi obsežni glasbeni knjižnici, s pomočjo katere so bili “izurjeni” algoritmi za ločevanje skladbe na posamezne dele. Za urjenje je bilo uporabljenih 20 000 skladb z že ločenimi vokali in inštrumenti, s čimer so se algoritmi “naučili”, kako lahko sami ločijo skladbe na posamezne dele. Gre torej za programsko opremo, ki uporablja strojno učenje in je napisana s pomočjo programskega jezika Python in platforme za strojno učenje TensorFlow.

Modele za ločevanje glasbe lahko urite tudi sami, vendar je veliko lažje, če z Githuba prenesete tri trenutno obstoječe modele, ki omogočajo deljenje skladb na dva (vokali in inštrumentalna podlaga), štiri (vokali, bobni, bas, ostalo) ali pet (vokali, bobni, bas, klavir, ostalo) delov. Postopek nameščanja knjižnic je enostaven in vključuje tudi namestitev programskega okolja Conda.

Po namestitvi lahko skozi ukazno vrstico s preprostim naborom ukazov naložite poljubno glasbeno datoteko, ki bo razdeljena v skladu z izbranim modelom na dva, štiri ali pet različnih delov. Postopek je presenetljivo hiter, saj lahko z namensko grafično kartico skladbo razdelite na štiri dele stokrat hitreje kot v realnem času. Z drugimi besedami: če imate grafično kartico Nvidia GeForce GTX 1080, lahko 3,5 ure glasbe razdelite na štiri dele v manj kot 90 sekundah, kar je veliko hitreje kot z ostalimi (plačljivimi) programi.

Natančnost delitve je odvisna od žanra glasbe in načina, kako je bila posneta. Spleeterju nekaj težav povzročajo predvsem vokali v ozadju in sami vokali včasih zvenijo nekoliko robotsko, vendar je kakovost ločenih delov še vedno precej boljša kot pri plačljivih rešitvah.

Deezer uporablja Spleeter predvsem za lažjo interno kategorizacijo posamičnih skladb in izboljševanje glasbenih predlogov uporabnikom, nimajo pa načrtov, da bi Spleeter ponujali kot komercialno storitev.

Glede na to, da je programska koda prosto dostopna, je samo vprašanje časa, kdaj bo nekdo Spleeterju dodal grafični vmesnik oziroma ga integriral v enega izmed že obstoječih programov za obdelavo zvoka.

Uvodna fotografija: Unsplash

Adobe se je odločil za nekoliko drugačen pristop pri razvoju aplikacije. Poganjala jo bo Adobejeva platforma za umetno inteligenco Sensei, ki bo prepoznavala subjekte slik (obraz, hrana, pokrajina itd.) in bo na podlagi prepoznanega subjekta uporabnikom predlagala ustrezne filtre. Filtre bo mogoče na sliki uporabiti v realnem času ali na poljubni sliki iz galerije.

Vir: Adobe

Adobe seveda že ima nabor programov za obdelovanje slik (najbolj znana sta Photoshop in Lightroom), vendar so ti programi neprijazni začetnikom, saj zahtevajo precej vloženih ur za doseganje želenih rezultatov. S Photoshop Camero želi Adobe ta proces pohitriti, saj bodo na zaslonu vidne prilagoditve različnih parametrov (kontrast, svetlost itd.) še preden zajamemo sliko. Naprednejšim uporabnikom bo seveda na voljo tudi ročno nastavljanje parametrov.

Facebook in Instagram uporabnikom z namenskim programom Spark AR omogočata tudi ustvarjanje lastnih filtrov oziroma “leč”. Photoshop Camera bo tudi omogočala izdelavo lastnih filtrov in leč kar s pomočjo Photoshopa – vse, kar je potrebno za uporabo lastnega filtra, je uvoz PSD datoteke v aplikacijo, kar je precej enostavneje kot s Spark AR.

Filtri v Photoshop Cameri ne predstavljajo le spremenjenih barv oziroma elementov, dodanih na sliko, saj bo mogoče spreminjati ozadje fotografije v realnem času. S pomočjo naprednih algoritmov platforme Sensei bo mogoče tudi sprotno dodajanje učinkov in spreminjanje le izbranih delov fotografije.

Kar se tiče uporabe algoritmov za predlaganje učinkov, ima Adobe vsekakor prednost pred konkurenco. Imajo namreč lastno galerijo slik, ki so na voljo uporabnikom njihovih programov. Tako lahko vidijo, katere učinke uporabniki najpogosteje uporabljajo na specifičnih vrstah slik in katere parametre najpogosteje spreminjajo.

Aplikacija bo skrbela tudi za zasebnost, saj se bodo slike shranjevale le lokalno na napravi, na kateri bodo tekli tudi algoritmi za manipulacijo slik, brez pomoči oblaka.

Aplikacija je zaenkrat na voljo le omejenemu krogu uporabnikov, za uporabo pa se lahko prijavite na uradni spletni strani. Aplikacija bo v končni različici na voljo prihodnje leto za operacijska sistema Android in iOS.

Uvodna fotografija: Adobe

Da gre za popolnoma novo smer razvoja spletnih brskalnikov za Microsoft, ki že več kot desetletje nima vodilnega položaja na tem področju, nakazuje tudi nova ikona za brskalnik Edge. Ikonični modri logotip s črko “e”, ki je zapuščina brskalnika Internet Explorer, se še ne poslavlja – mogoče ga je videti v novi ikoni, ki je veliko bolj podobna morskemu valu. Primerno, glede na to, da se brskanju po spletu reče tudi surfanje.

Microsoftovi razvijalci so novi logotip razkrivali postopoma, skozi skrivnostne slike in uganke na družbenih omrežjih, dokončno pa je bil razkrit na Microsoftovi konferenci Ignite. Sprememba logotipa ne preseneča, saj je že sam spomin na Internet Explorer pri nekaterih uporabnikih povzročil odpor zaradi mnogih varnostnih lukenj in svojevrstnega prikaza spletnih strani, ki je od spletnih razvijalcev zahteval pisanje posebne kode samo za pravilen prikaz strani v Internet Explorerju.

Sodelovanje z Googlom pri novih funkcijah

Na konferenci je Microsoft predstavil tudi nekaj novih funkcij brskalnika, po katerih se bo razlikoval od konkurence. Za pomoč pri razvoju in integraciji novih funkcij v brskalnik Microsoft sodeluje z Googlom, podobno kot za napovedani Microsoftov telefon z operacijskim sistemom Android.

Z novo različico Edgea Microsoft cilja predvsem na poslovne uporabnike, kar je glede na večinski delež operacijskega sistema Windows v podejtjih logičen korak. Microsoft se očitno zaveda, da bi težko ponovno pridobil domače uporabnike, ki so že zdavnaj prešli na Chrome ali Firefox, zato se raje osredotočajo na podjetja.

Kar bo novi Edge razlikovalo od ostalih brskalnikov, so torej dodatna orodja za zasebnost, s katerimi bodo uporabniki lahko za vsako spletno mesto posebej določali, katere sledilce in piškotke želijo blokirati.

Druga velika novost je funckija Microsoft Search, ki bo omogočala znatno boljše iskanje po intranetu podjetja od konkurenčnih brskalnikov. Z njo bo mogoče kar preko naslovne vrstice brskalnika iskati zaposlene v podjetju, lokacijo njihovih pisarn in interno dokumentacijo (plačilne liste, pravila ipd.). Funkcija bo na voljo tudi na mobilni različici brskalnika.

Novi Edge bo na voljo s 15. januarjem prihodnje leto, beta različico pa je že mogoče prenesti z uradne strani.

Uvodna fotografija: Microsoft

Lanskega aprila je Google predstavil svoje načrte za prenovo pošiljanja sporočil s pomočjo standarda RCS (ang. Rich Communications Service, obogatena komunikacijska storitev), ki bi bil privzeto aktiviran v Googlovi aplikaciji za sporočanje, preprosto imenovani Messages.

Vir: 9to5Google

V primerjavi s pustimi sporočili SMS bi prehod na standard RCS prinesel občutne izboljšave. Uporabniki bi lahko videli, kdaj je bilo kakšno sporočilo prejeto in prebrano ter kdaj ostali sodelujoči v pogovoru tipkajo sporočilo. Ravno tako bi bilo omogočeno deljenje slik in videoposnetkov v občutno višji kakovosti, kot je trenutno mogoče z MMS sporočili.

Omogočeni so tudi skupinski klepeti z višjim številom udeležencev in možnost pošiljanja sporočil preko Wi-Fi oziroma mobilne podatkovne povezave. Skratka: vse, kar je že privzeto prisotno v Applovi aplikaciji iMessage, z eno pomembno izjemo: sporočila niso enkriptirana z obeh strani, tako da jih lahko vaš mobilni operater prebere.

Google bi za vklop storitve pri vseh uporabnikih operacijskega sistema Android moral čakati na odobritev telekomunikacijskih operaterjev v posameznih državah, zaradi česar so junija pričeli uporabnikom omogočati rabo standarda RCS za sporočanje preko lastne infrastrukture začenši s Francijo in Združenim kraljestvom. Pojavlja se tudi problem s kompatibilnostjo tovrstnega pošiljanja sporočil med operaterji, saj se ne držijo vsi operaterji standarda Universal Profile, ki zagotavlja globalno kompatibilnost.

Če je stanje v Evropi še vedno razdrobljeno in odvisno od države do države, so štirje največji operaterji v Združenih državah Amerike (AT&T, Verizon, T-Mobile in Sprint) pred nekaj dnevi napovedali skupno iniciativo za združen prehod na standard sporočanja RCS. Operaterji bodo sodelovali tudi pri razvoju namenske aplikacije za sporočanje, ki bo bržkone nadomestila privzeto aplikacijo za sporočanje, nameščeno s strani proizvajalca.

Zanimivo je, da je v oznanilih vseh naštetih operaterjev manjkal Google, ki je največji pobudnik rabe RCS standarda. Operaterji naj bi aplikacijo dokončali do prihodnjega leta, takrat pa naj bi se tudi znašla na vseh podprtih telefonih, ki so vezani na omenjene operaterje.

Uvodna fotografija: Google