Največji svetovni proizvajalec polprevodnikov iz Kalifornije Intel je v petek naznanil, da odstopa od razvoja mikroprocesorjev za mobilne naprave, saj so ga na tem področju prehiteli konkurenti Apple, Huawei in Qualcomm.
Intel tako preklicuje razvoj naslednje generacije procesorjev Broxton in ukinja 12 tisoč delovnih mest ter napoveduje drastično prestrukturiranje znotraj podjetja. To nakazuje na dejstvo, da Intel ni več najmočnejši aktor na področju računalniških inovacij kot nekoč.
Intel je še vedno vodilni na področju razvoja mikroprocesorjev za računalnike in kljub jasni viziji za osvojitev mobilne industrije mu to ni uspelo. Intel se je posledično odločil prestrukturirati podjetje ter se osredotočati na donosnejša področja, kot sta trg podatkovnih centrov in strežnikov ter razvoj mobilnega omrežja nove generacije 5G.
Do sredine naslednjega leta naj bi tako zmanjšali število zaposlenih za kar enajst odstotkov.
Rekordno četrtletje, izgube, zapravljanja – burna Intelova finančna poročila
Še prejšnje četrtletje (zadnje četrtletje 2015) je Intel objavil podatke o rekordnih prihodkih v zgodovini podjetja (14,9 milijarde dolarjev). Po dobrih treh mesecih pa množično ukinja delovna mesta in zamenjuje vodilne na višjih položajih znotraj družbe.
Takoj po naznanitvi presenetljivih novic je Intel objavil tudi finančno poročilo za prvo četrtletje 2016, ki pa kažejo na sedemodstotno povišanje prihodkov v primerljavi z letom poprej na 13,7 milijarde dolarjev. Vendar je bilo povišanje prihodkov v prvem četrtletju tudi rezultat Intelovega spremenjenega načina merjenja poslovanja, ki ga je izenačil s koledarskim letom, kar je k prihodkom doprineslo dodaten teden poslovanja.
Intel je za povečanje konkurenčnosti na mobilnem področju v zadnjih desetih letih zapravil več kot deset milijard dolarjev. Del družbe, ki se je ukvarjal z razvojem rešitev na mobilnem področju, je leta 2013 in 2014 zabeležil izgubo. To je prisililo Intel v združitev finančnih poročil za področje računalnikov in mobilnih naprav, tako da je lažje prikril visokozapravljene zneske.
Intelov procesor za mobilne naprave Atom je lani edini predstavljal manjši uspeh podjetja na tem področju, saj je za trenutek prehiteval Qualcommov Snapdragon 810. A to je bil Intelov edini uspešen poizkus na področju mobilnih naprav. Na fotografiji: Asus Zenfone 2, ki ga poganja procesor Intel Atom.
Intel v “sramotni” senci Qualcomma
Pri Intelu so imeli spodbudne načrte leta 2009, ko so se vneto posvetili razvoju omrežnega standarda WiMAX, ki naj bi predstavljal vodilni standard za mobilna omrežja četrte generacije. Takrat je njihov konkurent Qualcomm ubral drugo pot in svoje moči usmeril v razvoj omrežja LTE.
Qualcomm je z LTE-jem bil uspešnejši in danes je vodilni na področju razvoja tega omrežja in LTE modemov. Propad WiMAXA je drago stal ameriškega ponudnika mobilnih storitev Sprint, ki je zaradi tega skoraj propadel, in Intel je bil prisiljen preusmeriti svoje interese in se podrediti omrežju LTE.
Na področju mobilnih procesorjev se je Intel zavedal prevlade Qualcomma, vendar je vztrajal in izbral napačno potezo. Lani so Intelovi procesorji za mobilne naprave Atom celo premagovali Qualcommov procesor Snapdragon 810, saj je slednji bil deležen kritik zaradi visoke porabe energije in pregrevanja.
A Qualcomm se je na kritike odzval pravočasno in na trg poslal letošnji izboljšani procesor Snapdragon 820, ki je prehitel Atom na celi črti. Danes uporabljajo Intelov procesor Atom samo še v mobilnih napravah podjetja Asus.
Slabe poslovne odločitve in nedovršene inovacije so pokopale Intel Mobile
Microsoft je leta 2006 skupaj z Intelom razvil novo kategorijo naprav Ultra-Mobile PCs (UMPCs), s katerimi je želel osvojiti svet. To so bile majhne naprave z zaslonom na dotik in polno QWERTY tipkovnico, ki so od znotraj delovale z Intelovimi varčnimi procesorji Celeron in Pentium M.
Vendar so bile naprave izjemno nerodne za uporabo, drage in s prekratko avtonomijo baterije. Za operacijski sistem pa so uporabljale Windows Visto, ki je že na domačih računalnikih doživela poraz.
Na področju razvoja programske opreme se je Intel želel preizkusiti v razvoju operacijskega stistema za mobilne naprave na podlagi Linuxa z imenom Moblin. Moblin ni nikoli doživel tržnega uspeha, kasneje pa se je združil z Nokiinim operacijskim sistemom Maemo, ki se je nato združil s Samsungovim sistemom Bada. Ta se danes imenuje operacijski sistem Tizen, ki poganja izključno Samsungovo (sicer uspešno) pametno uro Gear S2.
Intel je tako tudi na programskem področju hitro pogorel z napačnimi idejami in zasnovo produktov.
Intel ostaja izredno močno računalniško podjetje, saj bo večina računalniških mojstrov in profesionalnih uporabnikov računalniških naprav še vedno stremela k uporabi učinkovitih, hitrih in zanesljivih Intelovih procesorjev na stacionarnih in prenosnih računalnikih (tudi Apple uporablja Intelove procesorje za svoje računalnike).
A vendar se danes večina računalniških trendov usmerja v mobilne naprave, kjer pa Intel izgublja zadnjo bitko. Zato se veliko strokovnjakov sprašuje, koliko časa bo Intel še ostal na vrhu in svoje ime reševal s procesorji za osebne in prenosne računalnike.
Mitja Godnič
