Pri Facebooku umetno inteligenco trenutno uporabljajo predvsem za sortiranje in označevanje objav, kar jim pomaga pri prilagajanju prikaza vsebin uporabnikom in brisanju objav, ki kršijo pravila uporabe. Da bi algoritmi “vedeli”, katere objave sodijo kam, morajo biti najprej ustrezno programirani. Za to običajno poskrbijo ljudje, ki primerke objav sortirajo in označujejo glede na vsebino, po čemer se kasneje zgledujejo algoritmi umetne inteligence.
Po poročanju Reutersa naj bi Facebook za urjenje umetne inteligence poskrbel z uporabo podizvajalcev, kakršno je denimo indijsko podjetje WiPro, ki zaposluje približno 260 ljudi. Njihova dolžnost je pregledovanje objav na Facebooku in Instagramu (posodobitve statusa, objavljene fotografije in videoposnetki, deljene povezave itd.), ki jih razvrstijo glede na več različnih parametrov.
Veliko objav, ki jih vidimo na Facebookovi časovnici, je temeljito pregledanih. Vir: Unsplash
Gledajo tudi zaščitene objave
Upoštevajo predvsem vsebino objave (kaj je na sliki, kaj je zapisano v posodobitvi statusa itd.), priložnost objave (poroke, rojstni dnevi, pogrebi) in namen objave (šala, obvestilo, organizacija dogodka …). Vsako objavo pregledata dva zaposlena, dnevno pa obdelajo okoli 700 objav.
Med objavami se najdejo tudi takšne, ki so bile deljene zgolj med omejenim številom prijateljev, na njih pa so prosto vidna imena in ostali podatki. Facebook je za Reuters sporočil, da imajo trenutno aktivnih 200 tovrstnih projektov, ki zaposlujejo na tisoče ljudi po svetu.
Nizki standardi varovanja podatkov
Kamen spotike je predvsem dejstvo, da Facebook uporabniške podatke ponovno predaja podizvajalcem, ki imajo pogosto nizke standarde varovanja podatkov. Dober primer je afera s podjetjem Cambridge Analytica, ki je vodila v pričanje Marka Zuckerberga pred ameriškim kongresom. Facebook zagotavlja da so vzpostavili sistem preverjanja, ki podizvajalce temeljito preuči pred predajo podatkov in da njihove ekipe odvetnikov odobrijo vsako predajo posebej.
Evropska unija je lani sprejela strožji zakon o varovanju zasebnih podatkov, imenovan GDPR (General Data Protection Regulation) oziroma splošna direktiva o varovanju podatkov. Ena od njenih glavnih smernic je namen zbiranja podatkov in določanje uporabe le-teh. Če bi Facebook bil kriv kršitve GDPR, bi to lahko imelo za posledico visoke kazni, ki znašajo tudi do 4 odstotke celotnega letnega prihodka podjetja.
Uvodna fotografija: Unsplash
