Linuxu sem nadvse hvaležen za tri stvari. Najprej za strežnike, na katerih odlično tečejo spletne aplikacije. Vzdržljivo, robustno, poceni (brezplačno). Potem zato, ker je ustvaril potrebo po okolju, v katerem je izmenjava podatkov med programi standardizirana.
Ne gre samo za to, da MS Word bere datoteke, ki so narejene z urejevalniki tekstov na Linuxu in obratno. Standardizacija izmenjave podatkov je omogočila, da copy & paste deluje tudi s katerkoli spletne strani v katerikoli program, da lahko podatke iz Excela brez skrbi shraniš v SAP in še vse ostalo, kar komu pade na pamet.
In nenazadnje sem Linuxu hvaležen tudi, ker je odprl pot do tega, da je danes popolnoma vseeno, ali uporabljate iPhone, iPad, Android telefon, Windowse, Office, računalnik, tablico, … skratka, vse dela enako.
Nikoli nisem maral Linuxa kot operacijskega sistema na osebnem računalniku, še manj pa so mi bili všeč programi, ki naj bi nadomestili MS Office. Kadarkoli sem moral prepričevati naročnika, da je Windows/Office najboljša kombinacija za njegovo podjetje ali organizacijo, se mi je to zdela nepotrebna izguba časa. Ali res ne bi počeli kaj pametnejšega?
A Linux scena je dovolj močna in glasna, da jo je potrebno upoštevati. In prav je tako – sicer ne bi dobili zgoraj navedenih treh stvari, za katere sem Linuxu nadvse hvaležen.
Linux je v poslovnem okolju marginalec
Vseeno Linux na osebnih računalnikih kljub neverjetni podpori privržencev nikoli ni prepričal več kot kakšnega odstotka vseh svetovnih uporabnikov. Naravnost smešno mi je bilo poslušati predavanja o tem, da bi morali biti vsi na Linuxu, katera so predavatelji celo na Linux konferencah v več kot 90 % primerov pripravili z Microsoftovim PowerPointom.
Zadnjih nekaj let smo v ponudbi na enaA.com sicer vedno imeli nekaj prenosnikov z Linuxom (31. avgusta 2015 jih je 19), a razprave o tem, da bi katerokoli večje podjetje v Sloveniji prešlo na Linux, so več ali manj potihnile.
Sam sem se na to, kam gre Linux na osebnih računalnikih ponovno spomnil, ko sem preizkušal nove Windows 10. Windows 10 so namreč prinesli toliko novega, odprli pot v popolnoma novo uporabniško izkušnjo, da bo Linux temu sledil le po čudežu. Čudeže imam tako kot vsi rad, o Windows 10 pa znam biti tudi kritičen.
Malo sem pogledal okrog sebe in spoznal, da Linux na z računalniki opremljenih delovnih mestih nima več niti glasne, kaj šele pomembne vloge. Vse tiho. In potem sem izbrskal informacijo, da se tudi München, ki je leta 2004 prešel na Linux, z naslednjim letom vrača na Windows.
Zakaj je eksperiment Linux v Münchnu propadel?
Zaposleni naj se v vseh teh letih, čeprav jih je vseh 15 tisoč opravilo potrebne tečaje, ne bi dovolj navadili na drugačen operacijski sistem. Težave imajo, ko zamenjajo službo, kjer je seveda 99 % možnosti, da uporabljajo Windowse. Težave imajo, ko se pogovarjajo z uporabniki, občinami, javno upravo in drugimi, ki uporabljajo Windows.
Kadarkoli kaj ni čisto tako, kot bi moralo biti, se zaposleni v münchenski upravi vedno pritožijo čez Linux in ne čez druge programe. Linux dokumenti so res več ali manj združljivi z MS Office dokumenti, a včasih je le potrebno kaj narediti drugače, včasih celo doprogramirati dodatno funkcionalnost, ki je Linux pač nima.
Ne gre več za to, ali je Linux boljši ali slabši, cenejši ali dražji. Povprečen uporabnik, ko se usede za računalnik, pričakuje, da se mu na zaslonu odprejo Windows.
Aljoša Domijan je podjetnik, vodja projektov in motivator. Svoje znanje, čas in denar investira v start-up podjetja in projekte s področja spletnih medijev, spletne prodaje in avtomobilizma. Aljoša živi in dela v Ljubljani, na spletu in mobilcih. Njegov blog lahko spremljate tukaj.
Foto: alphacoders.com
