Estonija ima le 1,3 milijona prebivalcev, obenem pa je ena najbolj tehnološko naprednih držav na svetu. Zapleteno birokracijo so v večini primerov zamenjali z novimi tehnologijami.
Digitalizirali so javno upravo in zdravstvo, na zadnjih volitvah pa je že 30 % volilnih upravičencev glasovalo elektronsko.
Ta prednost pa prinaša tudi slabosti. V letu 2007 so v Estoniji utrpeli enega najhujših spletnih napadov. Takrat so bili povsem razsute in preplavljene s podatki spletne strani bank ter ostalih pomembnih vladnih institucij.
Za ta napad bi lahko okrivili Rusijo, vendar nimajo dovolj dokazov. Ravno to je velika umetnost spletnih vojn, ki so vse bolj v porastu. Nikoli ne veš, kdo te bo napadel, sploh pa ne kje in kako. Načini in strategije napadov pa se sčasoma tudi spreminjajo in postajajo vedno bolj dovršene.
Za odkrivanje in razreševanje tovrstnih problemov so potrebni izkušeni strokovnjaki. Ker bi plačevanje uslužbencev tako visokega profila lahko obremenilo proračun, so se odločili, da poskusijo poiskati prostovoljce, za katere verjamejo, da jih ne manjka.
V Estoniji se očitno dobro zavedajo, da če bančne transakcije ali ostali pomembni procesi v visokotehnološki družbi ne bi delovali, bi se življenje ustavilo.
