Julija smo že pisali o tem, kako je Evropska komisija obtožila Google, da s svojim operacijskim sistemom Android izkorišča monopol in sili proizvajalce mobilnih telefonov k prednamestitvi Googlovih aplikacij in storitev. Tokrat Google v dolgem sporočilu za javnost odgovarja Komisiji in zavrača očitke o siljenju kupcev k uporabi njihovih aplikacij in storitev.
V odgovoru Evropski komisiji so zapisali, da ekosistem operacijskega sistema Android skrbno tehta interese uporabnikov, razvijalcev, proizvajalcev strojne opreme in mobilnih operaterjev. Menijo, da Android ni škodoval konkurenci, le razširil jo je.
Večni boj med iPhonom in Androidi
Evropska komisija je v izjavah trdila, da se sistem Android ne more primerjati z Applovim iOS-om. S tem se Google ne strinja in navaja spletne strani, ki jasno kažejo, da Apple, razvijalci, končni potrošniki in proizvajalci redno primerjajo ravno Applove in Android mobilnike, kar pomeni, da sta proizvajalca med seboj še kako konkurenčna.
Fragmentacija sistema škodi razvijalcem in njihovi učinkovitosti pri delu
Google prav tako skrbi, da se Evropska komisija ne zaveda posledic, ki bi jih lahko prinesla večja fragmentacija operacijskih sistemov za razvijalce. Ti so namreč odvisni od stabilnega in doslednega programskega ogrodja, v katerem razvijajo aplikacije, kar nista bila npr. sistema Unix in Symbian.
Google namreč ponuja brezplačen sistem, ki ga lahko proizvajalci mobilnih telefonov povsem prilagodijo lastnim željam, vendar osnova za aplikacije in združljivost z različicami ostaja enaka v enotnem programskem okolju.
Raje boljše in nove aplikacije kot prilagajanje aplikacij sistemom
Sistem Android je v osnovi enak za vse, ampak tako prilagodljiv, da lahko proizvajalci razvijajo povsem različne in konkurenčne mobilnike z različnimi prilagoditvami sistemov, kar ustvarja želeno konkurenčnost, ki jo zahteva Evropska komisija – tudi z Applom. Enaka za vse ostaja le združljivost aplikacij, zaradi česar se ne poruši doslednost pri razvijanju aplikacij.
Google želi, da se razvijalci raje osredotočajo na izboljšanje aplikacij in dodajanje novih funkcij, kot pa da se ukvarjajo s prilagoditvijo aplikacije vsem različicam sistemov.
Uporabnik lahko zbriše ali izključi vse Googlove aplikacije
Kot tretje Google izpostavlja, da noben proizvajalec ni prisiljen prednaložiti kakršnekoli Googlove aplikacije na svoj mobilni telefon. Vendar Google vseeno ponuja družino aplikacij, ki so na vseh mobilnikih enotne in ustvarijo učinek domačnosti za uporabnike njihovih storitev.
Kot prikazuje spodnja animacija, Apple in Microsoft na primer nameščata več svojih aplikacij na mobilnike kot Google. Pri iPhonih so namreč vse prednameščene aplikacije Applove, medtem ko je lahko na Androidu čisto vsaka aplikacija nadomestljiva s konkurenčnimi. Na Androide lahko tudi proizvajalci ali mobilni operaterji prednameščajo svoje aplikacije, kar je pogosta praksa po svetu.
Statistično Google navaja, da so uporabniki samo leta 2015 prenesli več kot 65 milijard aplikacij iz trgovine Google Play, kar znaša povprečno 175 milijonov prenosov aplikacij dnevno. Torej je to dokaz, da si uporabniki prilagajajo mobilnike z aplikacijami po želji, čeprav Google opaža, da se uporabniki vseeno vračajo k njihovim aplikacijam.
Vir prihodka tiči v iskalniku Google
Kje torej Google služi? Z iskalnikom Google, ki se nahaja v vseh aplikacijah in v samem jedru sistema Android. Tudi glede tega se je Evropska komisija spodtaknila ob dejstvo, da uporabniki nevede delijo svoje osebne podatke z Googlom. Vendar Google odgovarja, da je iskalnik v sistemu edini način, kako lahko ohranjajo sistem in vse aplikacije brezplačne in da lahko finančno vlagajo v nadaljni razvoj produktov.
Google pozdravlja konkurenčnost in padanje cen naprav
Google je zaključil, da s sistemom Android v resnici podpirajo konkurenčnost, vendar da je pretirana odprtost sistema lahko nevarna za uporabnike. Prav tako pozdravljajo splošno konkurenčnost, saj se tako povečujejo vlaganja in inovacije, znižujejo pa se cene naprav in storitev, kar omogoča dostopnost pametnih naprav in Googlovih storitev čim več ljudem.
Mitja Godnič
