Umetna inteligenca (AI) je izraz, ki ga v zadnjih letih pogosto zasledimo v povezavi s tehnologijo. Tovrstna tehnologija ima ogromen potencial in iz meseca v mesec bo na trgu več izdelkov in storitev, ki nam bodo z umetno inteligenco na nek način olajšale življenje. Umetna inteligenca in strojno učenje pa skrbita tudi za zmeraj boljše sposobnosti na področju zdravstva.
Za učinkovito upočasnitev razvoja bolezni je potrebna čimprejšnja diagnoza. Umetna inteligenca lahko Alzheimerjevo bolezen odkrije, še preden se pojavijo simptomi
Alzheimerjeva bolezen je največkrat vzrok demence.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, ki prizadene vse več starostnikov. Na tem področju se dogaja veliko raziskav; ene se osredotočajo na teste krvi in cerebrospinalne tekočine, spet druge pa ustvarjajo naprave, ki so sposobne prepoznati prve znake razvoja bolezni.
V Italiji pa so se na Univerzi v Bariju odločili za uporabo umetne inteligence. Razvili so algoritem, ki lahko najde manjše strukturne spremembe v možganih, ki so lahko posledica Alzheimerjeve bolezni. Vidne pa so, še preden je moč na zunaj prepoznati simptome.
Svoj algoritem so učili na 67 slikah magnetne resonance, ki so pripadale 38 bolnikom in 29 zdravim ljudem. Posamezne slike so razdelili na manjša področja, njihov produkt pa je analiziral nevralne povezave med njimi. Po končanem učenju so algoritem testirali tako, da je prebral možganske slike 148 ljudi (48 ljudi je že imelo bolezen, 48 pa jih je imelo blažje kognitivne motnje, ki so se kasneje razvile v Alzheimerjevo bolezen).
Umetna inteligenca je lahko v veliko pomoč v zelo različnih zdravstvenih uporabah.
Algoritem italijanskih raziskovalcev je uspešno diagnosticiral bolezen v kar 86 odstotkih primerov. Še posebej pomemben pa je podatek, da je bil sposoben zaznati tudi blažje kognitivne motnje. To pa pomeni, da bi lahko podobno rešitev uporabljali kot učinkovito orodje za zgodnje diagnoze.
Umetna inteligenca oziroma strojno učenje seveda delujeta najbolje, če imata dostop do ogromnega števila učnih podatkov. Zato bi lahko tudi razvito orodje izboljšali, če bi imeli na voljo več možganskih slik pacientov, z njihovo pomočjo pa bi lahko to orodje postalo dovolj zanesljivo, da bi ga lahko uporabljali kot sistem za zgodnje prepoznavanje Alzheimerjeve bolezni.
Matevž Krajnik
