V Avstraliji so sprejeli nov zakon o šifriranju podatkov, ki bi lahko ogrozil ves svet
Avstralska vlada je sprejela zakon, ki bo oblastem dovolil, da od tehnoloških podjetij zahtevajo podatke o uporabnikih tudi, če so podatki šifrirani. Novemu zakonu nasprotuje Apple in ostala pomembna tehnološka podjetja, saj trdijo, da bodo na ta način zmanjšali varnost podatkov uporabnikov v Avstraliji, kar bi lahko ogrozilo tudi podatke uporabnikov drugod po svetu.
Zakon pravi, da morajo podjetja sodelovati z oblastmi in jim predati podatke o uporabnikih. Nekatera podjetja še sama nimajo orodij, s katerimi bi lahko prestregli zaupne informacije, a bodo v primeru zahteve oblasti takšna orodja morali izdelati.
To pa lahko predstavlja težavo, pojasnjuje pravnica na področju človekovih pravic Lizzie O’Shea. Orodja, ki bodo znala dešifrirati podatke za oblasti, lahko podatke dešifrirajo tudi za druge, zlonamerne namene. Ista orodja, ki bodo služila za npr. prestreči informacije o morebitnem terorističnem napadu, bodo zmanjšala varnost običajnih ljudi pri spletnem nakupovanju, dostopu do banke na spletu ali komuniciranju za osebne in službene namene.
O’Shea nadaljuje, da bi lahko nato Avstralija podatke delila s svojimi zaveznicami, kot so Velika Britanija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA. Te države povezuje dogovor Five Eyes intelligence sharing agreement, ki jih zavezuje k medsebojni delitvi zaupnih podatkov.
Apple se z zakonom ne strinja, saj pravi, da je šifriranje podatkov varnostni ukrep pred spletnimi napadi in teroristi in bi se mera šifriranja morala kvečjemu povečati in ne zmanjšati, kot želijo avstralske oblasti.
Avstralska vlada pa trdi ravno obratno. Zakon so uvedli, da bi svoje prebivalce bolje zaščitili in zagotavljajo, da podjetjem ne bo potrebno predati informacij, ki bi lahko povzročile “sistemsko grožnjo” njihovim tehnologijam. Akademiki in pravniki pa so novo sprejeti zakon dobro preučili in opozarjajo, da “sistemske grožnje” v zakonu niso dovolj natančno definirane.
Podjetja, ki ob zahtevi oblasti ne bodo želela predati podatkov, bodo morala plačati kazen v višini do 10 milijonov avstralskih dolarjev, kar znaša nekaj več kot 6 milijonov evrov.
