Umetna inteligenca je doživela presenetljivo rast na področju umetniškega izražanja s pomočjo GAN omrežij, ki delujejo na principu samostojnega strojnega učenja s pomočjo dveh nevralnih omrežij, ki medsebojno tekmujeta. Med tovrstnimi omrežji seveda prednjači Google, ki s svojim BigGAN algoritmom v kombinaciji z neizmerno računsko močjo generira presenetljivo podrobne slike.
AICAN, umotvor profesorja Ahmeda Elgammala in njegove ekipe na Univerzi Rutgers v ZDA, se umetniškega ustvarjanja loteva nekoliko drugače. Gre za napreden algoritem, ki ustvarja v dveh delih: prvi del nevralnega omrežja ustvari sliko na podlagi referenčnega materiala, drugi pa ustvarjeno sliko primerja z referenčno in oceni razliko.
Proces je nekoliko voden, saj je ekipa nevralna omrežja usmerjala tako, da so jih “kaznovali” za stvaritve, ki so bile preblizu referenčnim slikam. Končni rezultat so tako slike, ki so edinstvene, vendar z jasnim zgledovanjem po umetniških delih. To je podoben proces učenja kot pri ljudeh – z zgledovanjem sčasoma napredujejo do samosvojega sloga ustvarjanja.
Glavni problem pri postopku je bila opredelitev edinstvenosti, pri čemer se je ekipa zanašala na podoben algoritem, kot ga Google uporablja za prikaz najbolj relevantnih rezultatov iskanja. Tako je AICAN ovrednotil približno 1700 del iz različnih časovnih obdobij in jih primerjal po edinstvenosti glede na sodobnike, pri čemer so bila najvišje ovrednotena dela, ki že veljajo za mojstrovine, npr. Munchov Krik.
AICAN je v procesu učenja že analiziral več kot 100 000 primerov pokrajin, tihožitij, portretov ipd. iz različnih obdobij med 15. in 20. stoletjem, pri čemer se ni osredotočal na žanr ali umetnika.
Dela, ki jih ustvarja umetna inteligenca, so precej realistična, vsaj v smislu, da izgledajo kot dela človeka. Na sejmu Art Basel leta 2017 je kar 75% obiskovalcev bilo mnenja, da so razstavljena dela AICAN delo človeških ustvarjalcev, eno izmed del pa je bilo prodano za kar 16 000 ameriških dolarjev.
Profesor Elgammal pri vsem skupaj poudarja, da AICAN nima namena nadomestiti človeka pri umetniškem izražanju. Bolj je upanja, da se bo tehnologija toliko razširila, da bo lahko postala nekakšen kreativni asistent za ljudi, ki bodos tem pridobili večji ustvarjalni potencial. Dela umetne inteligence so trenutno prvič samostojno razstavljena v muzeju sodobne umetnosti HG v New Yorku, na ogled pa so tudi digitalno.
Uvodna slika: Digital Spaces
