Kriptovalute s svojim porastom priljubljenosti niso ravno povzročile revolucije v vsakdanjem življenju, česar so se nadejali mnogi njihovi lastniki in ljubitelji. Zato pa se je njihov temelj – blockchain – začel vedno bolj uveljavljati v finančnem svetu. Ta ni tako tehnološko napreden, kot bi si mislili, saj velik del infrastrukture bank temelji na 30 in več let starih programskih jezikih (npr. COBOL), ki že dolgo niso bili posodobljeni.
Nekoliko preseneča torej novica, da je banka J.P. Morgan, največja v ZDA in šesta največja na svetu, oznanila, da bo za transakcije uporabljala svojo kriptovaluto, preprosto imenovano JPM Coin. Še posebej presenetljiva je v luči izjave generalnega direktorja banke Jamieja Dimona iz leta 2017, da je kriptovaluta Bitcoin prevara in slaba naložba. Seveda ne gre enačiti kriptovalute z blockchainom, na katerem temelji, saj ima blockchain več namembnosti od vrednosti same. To vedo tudi pri J.P. Morgan, kjer so že dlje časa izražali optimizem glede njegove uporabnosti.
Kriptovaluta temelji na blockchainu, ki je različica Ethereuma. Vir: Pexels
Kaj je JPM Coin?
JPM Coin ni kriptovaluta v pomenu, kot smo ga vajeni. Vrednost JPM Coina je vezana direktno na ameriški dolar (1 JPM Coin = 1 ameriški dolar), temelji pa na blockchainu Quorum, ki temelji na Ethereumu z nekaj pomembnimi razlikami. Kjer je omrežje Ethereuma javno odprto in dostopno vsakomur, je Quorum zaprt in dostop dovoljen samo z odobritvijo omrežnega administratorja (v tem primeru je to banka sama).
Posledično se Ethereum in Quorum razlikujeta tudi v poteku transakcij. Na omrežju Ethereum so vidne vsem, na Quorumu so vidne samo udeležencem. Zaprtost omrežja tako odpravi potrebo po velikih količinah računske moči, potrebnih za overjanje verodostojnosti transakcij – verodostojnost vsakega člana omrežja je zajamčena s strani centralnega upravitelja. Odprava zamudnega preverjanja pristnosti tako odpre pot višjemu številu transakcij v primerjavi z omrežjem Ethereum, s številke med 15 in 20 do več sto transakcij na sekundo.
Za banko, ki opravlja transakcije v skupni vrednosti do šestih bilijonov ameriških dolarjev, je pomembna predvsem zadnja postavka, torej hitrost transakcij. Trenutno uporabljeni plačilni sistemi, npr. Swift, za overitev transakcije potrebujejo tudi do en dan. Poleg tega gre za fleksibilen sistem, katerega vrednost je enostavno vezati na katerokoli drugo valuto oz. na prodajo delnic in obveznic.
Storitev bo zaenkrat na voljo samo večjim komitentom banke, torej podjetjem in korporacijam, ne ve se še, kdaj (če sploh) bo na voljo fizičnim osebam.
Uvodna fotografija: flickr
