Britanska policija je na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu aretirala Juliana Assangea, ustanovitelja spletne strani WikiLeaks, ki je postala znana zaradi razkrivanja diplomatskih depeš in ostalih zaupnih dokumentov vlad številnih držav.
Assange se je na ekvadorsko veleposlaništvo zatekel leta 2012, ko ga je obtožnica na Švedskem bremenila spolnega napada. Ekvadorske oblasti so mu takrat dodelile politični azil, da bi se izognil izročitvi na Švedsko (in posledično izročitvi ZDA).
WATCH: Moment Julian Assange is CARRIED out of the Ecuadorian Embassy in London. pic.twitter.com/OEeqmoksGr
— RT UK (@RTUKnews) April 11, 2019
V četrtek pa je ekvadorski predsednik Lenin Moreno dejal, da je Assangu azil bil odvzet zaradi kršenja mednarodnih sporazumov in sovražne nastrojenosti do Ekvadorja ter njegovih zavezniških držav. Uradni profil WikiLeaksa na Twitterju je sicer že prejšnji teden objavil, da bo Assange izgnan iz veleposlaništva v roku “nekaj ur ali dni”, zaradi česar so se pred veleposlaništvom začeli zbirati protestniki. Ekvadorsko ministrstvo za zunanje zadeve je objavo WikiLeaksa zanikalo.
Britanske oblasti so Assangea uradno aretirale, ker se leta 2012 ni pojavil na sodišču, zaradi česar mu grozi eno leto zapora. Poleg tega ga vlada ZDA v svoji obtožnici, razkriti po aretaciji, bremeni zarotništva z nekdanjo vojaško obveščevalko Chelseo Manning za nezakonit vdor v vladne računalnike z namenom dostopa do zaupnih podatkov. Manning je bila obsojena na prestajanje zaporne kazni leta 2010, leta 2016 pa jo je takratni predsednik ZDA Barack Obama pomilostil. Manning je sedaj ponovno pridržana, ker je zavrnila pričevanje pred veliko poroto glede Assangea v ameriški zvezni državi Virginia.
Assange je v ekvadorskem veleposlaništvu živel od leta 2012. VIr: Wikimedia Commons
Na WikiLeaks so se poleg diplomatskih depeš znašli tudi drugi zaupni dokumenti. Leta 2016 so objavili elektronska poštna sporočila ameriške demokratske stranke, kar je sprožilo plaz obtožb, da je Assange sodeloval z ruskimi obveščevalnimi agencijami. Pred kratkim so objavili tudi dokumente, ki ekvadorskega predsednika bremenijo korupcije, kar je Moreno odločno zanikal. Mnogi špekulirajo, da je ravno to bil povod za preklic Assangevega političnega azila.
Prihodnost Juliana Assangea in njegove spletne strani ostaja negotova. WikiLeaks je sicer septembra lani dobili novo urednico Kristinn Hrafnsson, ki je prevzela položaj zaradi Assangeve odrezanosti od interneta. WikiLeaks naj bi v vsakem primeru imel vzpostavljen tako imenovani “dead man’s switch” (stikalo, ki se aktivira po določenem času neaktivnosti človeškega operaterja), ki bi objavil do sedaj neobjavljene podatke v primeru, da bi se karkoli zgodilo z Assangeom.
Julian Assange je trenutno v priporu, kjer čaka na sodno obravnavo, s katero se bodo britanske oblasti odločile, ali ga bodo predale ameriškim organom pregona. Assangeu v ZDA grozi do pet let zapora.
Uvodna fotografija: Wikimedia Commons
