Da družbena omrežja in ostale storitve beležijo našo lokacijo, ni skrivnost; ravno tako vemo, da veliko tovrstnih podatkov omrežja prodajajo naprej drugim podjetjem v različne oglaševalske in analitske namene. Sedaj pa se je na podatke o lokaciji začela zanašati tudi ameriška policija v več zveznih državah.
Po poročanju The New York Times ameriški organi pregona vedno pogosteje uporabljajo Googlovo podatkovno bazo, imenovano Sensorvault, ki vsebuje podatke o lokacijah naprav. Z ustreznim nalogom lahko policija in ostali organi pridobijo podatke o lokacijah naprav, ki so bile na mestu zločina ob času, ko se je le-ta zgodil.
Vir: Unsplash
Organi pregona so naloge za pridobitev potrebnih podatkov od organizacij, kakršna je Google, uporabljali že dlje časa. Vendar je nova metoda bolj invazivna, saj prikaže čisto vse naprave v določenem območju ob določenem času. Na ta način lahko preiskovalci iščejo osumljence ali potencialne priče.
Sensorvault zbira podatke stotin milijonov naprav širom sveta, poglavitni namen pa je zbiranje podatkov o Googlovih uporabnikih z namenom, da bi jim bili prikazani bolj relevantni oglasi. Googlovi predstavniki so zagotovili, da policiji predane informacije okrnejo, kolikor je le možno, saj naj bi zasebnost uporabnikov bila poglavitnega pomena (vendar temu res ne moremo več verjeti).
180 zahtevkov v enem tednu
Postopek predaje podatkov policiji poteka tako, da Google pregleda anonimizirane podatke o napravah, ki so bile na določenem mestu ob določenem času, in poda imena uporabnikov za tiste naprave, ki so najbolj pomembne za potek preiskave in zahteve policistov.
Število tovrstnih zahtev s strani organov pregona naj bi se po poročanju The New York Times drastično povečalo v zadnjih šestih mesecih. V enem tednu naj bi Google prejel kar 180 zahtevkov za podatke o lokaciji naprav, vendar Googlovi predstavniki niso želeli podajati točnih številk ali jih kakorkoli komentirati.
Praksa je sporna predvsem s stališča zasebnosti uporabnikov. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da bi policija z lahkoto osumila nekoga, ki se je preprosto znašel ob napačnem času na napačnem mestu. Organi pregona sicer zagotavljajo, da Googlovi podatki niso dovolj za aretacijo in obtožnico. Je pa v poročilu The New York Times objavljen intervju z moškim, ki je preživel en teden v zaporu samo zato, ker je bil v bližini kraja, kjer se je zgodil umor.
Uvodna fotografija: Unsplash
