Znanstvenikom s prestižne ameriške univerze Yale je uspel nov preboj pri raziskovanju delovanja možganov. Po štirih urah smrti so uspešno delno oživili prašičje možgane.
V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Nature, je postopek nekoliko podrobneje opisan. Raziskovalci so iz klavnice v bližini univerze vzeli 32 prašičjih možganov, ki so nato bili priklopljeni na posebej razvit sistem za črpanje hranilnih tekočin v možgane, podoben dializni napravi. Tekočino so raziskovalci poimenovali BrainEx in je mešanica sintetične krvi, kisika in ostalih substanc, ki zavirajo razkroj celic. Možgane so s tekočino oskrbovali približno 6 ur, nato so začeli opažati prve znake možganske aktivnosti.
Vir: Unsplash
S kemično analizo so ugotovili, da možgani proizvajajo ogljikov dioksid in porabljajo glukozo ter kisik, kar nakazuje na ponovno vzpostavitev delovanja možganskega metabolizma. Poraba kisika je bila enaka kot pri normalno delujočih možganih. Opažene so bile tudi funkcionalne sinapse (povezave med posameznimi nevroni v možganih) in celo električna aktivnost v posamičnih nevronih, vendar komunikacije med njimi ni bilo.
Raziskovalci so imeli za vsak primer pripravljene anestetike in bi možgane naglo ohladili, če bi možgani pridobili zavest, kar pa se ni zgodilo. Znanstveniki pri meritvah niso zaznali alfa ali beta možganskega valovanja med 8 in 30 Hz, kar bi kazalo na zavest.
Revolucionarno odkritje o možganski škodi
Možgani so zelo občutljivi organi in dolgo časa je veljalo, da se po približno 10 do 12 minutah brez dotoka krvi in kisika prične nepovraten postopek propadanja celic, kar vodi v možgansko smrt. Oživljeni prašičji možgani so po 10 urah imeli praktično neprizadeto tkivo, kar je revolucionarno, saj nakazuje, da možganska škoda ni tako nepovratna, kot smo si mislili. Po besedah raziskovalcev študija kaže, da je določene do sedaj nepovratne procese mogoče omejiti in v nekaterih primerih tudi obrniti.
Raziskava seveda odpira mnoga etična vprašanja, med katerimi je prvo naše pojmovanje smrti in kako izvajamo eksperimente. Veljajo za takšne možgane smernice za preizkuse na živih ali mrtvih živalih? Stroka si tukaj ni enotna in najbrž bo še lep čas trajalo, da se vsaj približno poenoti.
Sama raziskava pa bo gotovo v veliko pomoč pri okrevanju možganov po npr. kapi in tudi za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.
Uvodna fotografija: Wikimedia Commons
