Ekipi raziskovalcev z različnih univerz v ZDA (v Marylandu, Koloradu in Kaliforniji) je uspelo ustvariti obliko kompresiranega lesa, ki je trši od aluminija in hkrati odbija sončno svetlobo ter oddaja odvečno toploto. Takšna oblika lesa bi bila idealna za gradnjo stavb.
Pri gradnji novih stavb že sama proizvodnja betona porablja ogromno nepovratnih virov energije in sprošča veliko emisij. Še več energije pa se porabi pri samem segrevanju ter ohlajanju stavb. Za slednje obstaja več zamisli, kako rešiti problem, večinoma se gibljejo okoli spreminjanja kemične strukture betona. Kaj pa, če bi uporabili les?
Kos lesa brez lignina. Vir: University of Maryland
Les je večinoma sestavljen iz dveh polimerov, eden od njih je celuloza, ki je vsem dobro znana. Celuloza nastaja s povezovanjem sladkorjev v daljše verige, v lesu pa je dodatno še vezana na polimer, imenovan lignin. Točna formula lignina se razlikuje od vrste do vrste drevesa, vsebuje pa več mest, na katerih se lahko tvorijo nove kemične vezi. Zaradi tega je lignin izjemno čvrst polimer, kar povzroča velike težave pri proizvodnji biogoriv, saj ga je težko razgraditi.
Lignin hkrati daje lesu značilno čvrstost, raziskovalcem pa ga je uspelo umakniti iz lesa, ne da bi vplivali na to. Postopek odstranjevanja je dokaj zahteven, saj vključuje vretje lesa v koncentriranem vodikovem peroksidu. Obdelan les je nato stisnjen, med stiskanjem pa se v njem tvorijo nove kemične vezi med vodikovimi in kisikovimi skupinami.
Stisnjen les brez lignina je bil podvržen številnim testom vzdržljivosti
V vseh testih se je les brez lignina obnesel bolje od lesa z ligninom – glede na test je bil tri- do desetkrat bolj čvrst. V testih nateznosti se je celo obnesel bolje od določenih zmesi jekla in titana, zaradi česar ga je mogoče uporabiti v vrstah gradenj, kjer lesa običajno ne bi vključevali.
Pomanjkanje lignina ima tudi druge pozitivne učinke: tovrsten les izjemno slabo vpija sončno svetlobo in se zaradi tega manj segreva od običajnega lesa. Še več, les brez lignina se odlično hladi, tudi ko je direktno izpostavljen sončni svetlobi. Raziskovalci so to potrdili tako, da v škatlo, izdelano iz lesa brez lignina postavili električni grelnik, škatlo pa so postavili direktno na sončno svetlobo v ameriški zvezni državi Arizoni.
Meritve so bile presenetljive. Les je sredi belega dne na kvadratni meter oddajal 16 vatov energije, ponoči pa kar 63 vatov. Brez grelca je bila temperatura lesa na direktni sončni svetlobi za štiri stopinje celzija nižja od temperature okolice.
Po ocenah raziskovalcev bi lahko uporaba takšnega lesa v mestih prihranila do 35% energije, ki jo zdaj porabimo za hlajenje.
Uvodna fotografija: Pexels
