Ker umetna inteligenca posega v čedalje več področij vsakdanjega življenja, je Evropska komisija lanskega junija sestavila skupino izvedencev za uporabo umetne inteligence. Prvo poročilo so izdali letošnjega aprila, v njem pa so zapisali, naj bo uporaba umetne inteligence v EU vredna zaupanja in osredotočena na človeka.
Najnovejše poročilo, ki so ga objavili ta teden, pa se osredotoča na praktične smernice glede regulacije in investiranja v umetno inteligenco.
Eno izmed najbolj izstopajočih priporočil skupine je popolna prepoved uporabe umetne inteligence v namene masovnega nadzora in vrednotenja vedenja prebivalcev. Slednje je praksa, ki vključuje zbiranje podatkov o navadah prebivalstva v velikem obsegu, od objav na družbenih omrežjih do policijskih kartotek, in iz tega ovrednotiti, koliko “dober” je posamezni član družbe.
Strahove glede uporabe umetne inteligence v te namene podžigajo poročila iz različnih delov sveta – od ZDA, kjer so lokalne oblasti mesta San Francisco prepovedale uporabo sistemov za obrazno prepoznavo, do Kitajske, kjer mnogi prebivalci že čutijo posledice točkovanja svojega vedenja v obliki nezmožnosti nakupa vozovnic za javni prevoz.
Na Kitajskem se sistemi za dodeljevanje točk razlikujejo od regije do regije. Vsaka lokalna oblast takšne naloge prepusti različnim podjetjem, ki uporabljajo različne sisteme za dodeljevanje točk. Poleg tega je večina sistemov osredotočena predvsem na kaznovanje manjših prekrškov (goljufija, korupcija itd.) namesto na kaznovanje kritikov političnega režima, kot so se mnogi bali.
V EU nekatera podjetja že sledijo zaposlenim
Podobne sisteme imamo že v uporabi tudi v Evropski uniji in v ZDA, le da je to prepuščeno zasebnim podjetjem, ki to počnejo na lastnih platformah. Nekatera podjetja denimo uporabljajo sisteme umetne inteligence za sledenje razpoloženju svojih zaposlenih in vplivu razpoloženja na njihovo produktivnost.
Iz poročila skupine je nejasno, ali njihova priporočila ciljajo samo na državne institucije ali tudi na zasebna podjetja, kot so lastniki družbenih omrežij. Poleg tega je treba poudariti, da je poročilo zgolj splošna smernica in ne predstavlja konkretnega predloga nove zakonodaje.
