V Londonu je pred več kot tremi leti mestna policija pričela s kontroverznim testiranjem tehnologije obrazne prepoznave izven laboratorijskega okolja, kar je vodilo v mnoge polemike in pomisleke glede uporabe te tehnologije. Pomisleki so očitno bili upravičeni, vsaj glede na rezultate najnovejše raziskave z Univerze v Essexu.
Le osem pravilnih prepoznav
Neodvisno raziskavo je naročil štab londonske mestne policije, raziskovalci pa so bili prisotni pri šestih od do sedaj desetih izvedenih javnih testov tehnologije. Na šestih testih je tehnologija NeoFace (razvija in dobavlja jo japonska multinacionalka NEC) prepoznala 42 obrazov iz množic mimoidočih. Od tega pa je le osem prepoznav v poročilu bilo priznanih za pravilne in uspešne.
Policisti so med testiranji poskušali ustaviti 26 mimoidočih, od katerih je bilo 14 posameznikov takoj izpuščenih zaradi zmote tehnologije. V štirih primerih pa so posamezniki preprosto izginili v množici in jih ne policisti ne tehnologija niso mogli ponovno izslediti. Tako je bilo uspešno prepoznanih le osem posameznikov.
London je poln varnostnih kamer. Vir: Met Police
Londonska mestna policija se še vedno drži uradnega stališča, ki navaja, da ima njihova tehnologija obrazne prepoznave le 0,1-odstotno stopnjo zmote. Razlog za to tiči v drugačni statistični metodologiji, saj mestna policija stopnjo zmote meri tako, da primerja pravilne in nepravilne prepoznave s skupnim številom obrazov, ki jih je tehnologija procesirala.
Seznami ljudi v podatkovnih bazah niso redno posodobljeni
Avtorji poročila so našli tudi nekaj drugih pomanjkljivosti med testiranji, predvsem kar se tiče podatkovnih baz obrazov. Seznami posameznikov v bazah niso redno posodobljeni, tako da so bili prepoznani in ustavljeni posamezniki, katerih sodni primeri so že bili zaključeni. Hkrati pa je na seznamih precej ljudi, za katere ni bil podan jasen razlog za umestitev na sezname za nadzor.
Poleg pomanjkljivih in nejasnih seznamov je nekaj težav tudi s pravnim statusom uporabe tehnologije. Avtorji raziskave so tekom preučevanja dokumentacije, ki jo je mestna policija predložila za utemeljitev javnih testiranj, našli kar nekaj pravnih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi lahko morebitna tožba proti policiji bila uspešna.
Do prve tovrstne tožbe je prišlo že letošnjega maja, ko je skupina borcev za človekove pravice Liberty (ang. svoboda) v mestu Cardiff vložila tožbo proti policiji Južnega Walesa. Na podlagi ugotovitev so avtorji raziskave v svojem poročili prišli do podobnih zaključkov – priporočajo, da londonska mestna policija nemudoma opusti javno testiranje in uporabo tehnologije obrazne prepoznave.
Uvodna fotografija: Digital Trends
