Znanstveniki sestavili kontaktno lečo z možnostjo približevanja slike

Ekipi znanstvenikov iz kalifornijske univerze v San Diegu je uspelo sestaviti prototip kontaktne leče, ki sliko približuje in fokusira avtomatično. Prototip leče predstavlja velik korak naprej na področju vmesnikov med človekom in napravami.

Za upravljanje leče ni potrebna nobena dodatna naprava, saj je nosilcu leče potrebno zgolj dvakrat pomežikniti in leča avtomatično približa sliko. Leča je po zasnovi biomimetična – torej oponaša naravno obnašanje in delovanje človeškega očesa. Sestavljena je iz dveh delov: prvi je leča sama, ki je sestavljena iz več plasti polimernega filma, ki spremeni strukturo (širjenje ali krčenje), ko zazna električni tok. S tem pride do spremembe goriščne točke za svetlobo, ki prehaja skozi lečo, kar uporabnik zazna kot približano sliko.

Vir: University of California San Diego

Drugi del leče je nadzorni modul. Znanstveniki v ta namen želijo uporabiti elektrookulografske signale, torej naravne električne signale, ki jih oddajajo naše oči. V tkivu, ki obkroža naše oči se nahaja električno polje, ki ima izmerljivo razliko potenciala med sprednjim in zadnjim delom očesa. Z namestitvijo elektrod na kožo okoli oči je to spremembo mogoče izmeriti ob vsakem premiku očesa. Podoben pristop se uporablja za upravljanje invalidskih vozičkov za paciente z zelo omejeno motoriko, znanstveniki z univerze v San Diegu pa so mnenja, da je princip mogoče uporabiti tudi pri njihovih lečah.

Tako bi lahko z usmeritvijo pogleda navzdol leči bilo mogoče ukazati naj približa sliko in jo izostri na določenem predmetu v našem vidnem polju, npr. na zaslonu. S pogledom navzgor bi se leča kalibrirala za širši pogled na obzorje, občutljivost bi bilo mogoče izboljšati do te mere, da bi lahko z več zaporednimi pomežiki uporabnik sam izbiral nivo približanja slike, podobno kot pri telefoto lečah.

V trenutnem stanju je tehnologija še vedno nekoliko preokorna za vsakdanjo uporabo, po predstavitvenih slikah sodeč ravno tako ni preveč udobna za uporabnika. Glavno pomanjkljivost predstavljajo predvsem elektrode in splošna prenosljivost. Leča zaenkrat deluje samo v laboratorijskem okolju s posebnimi nastavki, za splošno uporabo in nadomestitev klasičnih kontaktnih leč pa bi bile potrebne dodatne inovacije na področju miniaturizacije elektronike, kar predstavlja veliko investicijo.

Kljub oviram se bo leča lahko uporabljala na drugih področjih, znanstveniki računajo na uporabo v prilagodljivih očalih in pri oddaljenem nadzoru robotov.

 

 

Author: Alen Vrević

Share This Post On