Hologrami so stalnica žanra znanstvene fantastike, do sedaj pa se jim še nismo približali na takšen način, kot ga vidimo v filmih. S pomočjo inovacije znanstvenikov z britanske univerze v Sussexu smo korak bližje praktični uresničitvi te tehnologije.
Znanstveniki za projektom so izum poimenovali MATD (ang. multimodal acoustic trap display, kombinirani prikaz z ujetim zvokom), način delovanja pa je precej neobičajen. Holograme si običajno predstavljamo kot projicirano sliko, MATD pa deluje s pomočjo hitro premikajoče se kroglice iz polistirena. Kroglica je ujeta med dvema ploščama, ki sta prekriti z majhnimi ultrazvočnimi tipali. Tipala ustvarjajo ljudem neslišno tridimenzionalno zvočno polje, po katerem se kroglica s premerom dveh milimetrov premika s hitrostjo okoli 32 kilometrov na uro, kar je dovolj hitro, da je ne vidimo s prostim očesom.
V polju se ustvari manjši mehurček z nižjim zračnim pritiskom, v katerega se ujame kroglica. S spreminjanjem načina oddajanja tipal se mehurček in z njim kroglica premikata okoli. V najosnovnejši obliki je s takšno tehnologijo možno golo prikazovanje 3D animacij, znanstveniki pa so tehnologijo nadgradili do te mere, da je slika otipljiva in hkrati s sliko oddaja tudi nam slišen zvok. Zvok je bil dodan s hitrim vibriranjem kroglice med premikanjem, vibriranje je mogoče prilagoditi do te mere, da oddaja zvok na katerikoli frekvenci v našem slušnem spektru (torej od 20 Hz do 20 000 Hz). Otipljivost slike je bila dosežena z manipulacijo ultrazvočnega polja do te mere, da se v njem pojavi “gumb”, ki reagira na motnjo kakršna je npr. dotik s prstom.
Trenutno delujoči prototip uporablja eno samo kroglico, ultrazvočno polje pa je široko približno 10 centimetrov. Z večjimi ploščami in zmogljivejšimi ultrazvočnimi tipali bo mogoče prikazovati večje slike, še boljše rezultate bo mogoče doseči z uporabo več kroglic. Programska oprema, ki bi zagotavljala, da kroglici ne trčita, že obstaja. Nekoliko večjo težavo predstavlja njihovo uspešno koreografiranje za koherenten prikaz slike.
Za razliko od običajnih motorjev z vibracijo, ki jih najdemo v telefonih in igralnih ploščkih, so ultrazvočni valovi veliko natančnejši in s tem omogočajo veliko bolj realistično izkušnjo na dotik. Po besedah znanstvenikov ima takšna tehnologija predvsem potencial pri komunikaciji, saj bi lahko fizično čutili prisotnost sogovornika in pri navideznoresničnostnih izkušnjah.
Uvodna fotografija: Venture Cafe Rotterdam
