Ruski parlament je sprejel predlog novega zakona, ki bo od proizvajalcev elektronskih naprav (računalniki, telefoni, tablice, pametne televizije ipd.) zahteval namestitev ruskih aplikacij, če želijo naprave prodajati na ruskem trgu. Zakon bo uradno stopil v veljavo s prvim julijem prihodnje leto.
Pobudniki zakona trdijo, da s tem poskušajo zaščititi interese ruskih razvijalcev programske opreme in izboljšati njihovo konkurenčnost. Z novim zakonom želijo tudi zmanjšati vpliv tujih tehnoloških podjetij na širjenje informacij v Rusiji in ruskim potrošnikom olajšati postopek nameščanja priljubljenih aplikacij ob nakušu nove naprave.
Vir: Engadget
Ruska vlada bo morala do julija prihodnje leto sestaviti seznam naprav, ki spadajo pod novi zakon, poleg tega pa morajo sestaviti tudi seznam aplikacij, ki bodo morale biti nameščene. Če se prodajalci naprav zakona ne bodo držali, jih čakajo kazni v višini do 200 000 rubljev (okoli 2800 eurov) za vsako prodano napravo. Če prodajalci še naprej ne bodo nameščali predvidenih aplikacij, jih čaka popolna prepoved prodaje.
Ravno prodajalci elektronskih naprav so med najglasnejšimi nasprotniki novega zakona, saj se vlada pred sprejetjem sploh ni posvetovala z njimi. Nameščanje dodatnih aplikacij pred prodajo na vsako napravo bo vodilo do dodatnih stroškov, poleg tega pa se nekateri bojijo Applovega prenehanja prodaje naprav za ruski trg. Apple ostro odklanja kakršnokoli dodajanje novih aplikacij trejih razvijalcev na svoje naprave pred prodajo, predvsem zaradi možnosti varnostnih lukenj.
Ravno varnostne luknje so drugi največji strah nasprotnikov zakona, saj njegovo sprejetje vidijo kot dodaten korak na poti k državi, kjer bo vsak državljan pod popolnim nadzorom. Takšni strahovi niso popolnoma neupravičeni, saj je Rusija v zadnjem letu sprejela vrsto zakonov, ki državnim organom prinašajo poostren nadzor nad celotno internetno infrastrukturo države. Z letošnjim novembrom je pričelo delovati rusko medmrežje, ki lahko deluje popolnoma ločeno od preostanka svetovnega spleta in s katerim lahko državni organi veliko bolje nadzorujejo pretok podatkov in popolnoma onemogočijo dostop do svetovnega spleta v primeru izrednih razmer.
S pričetkom letošnjega leta je Google začel umikati določene spletne strani iz zadetkov iskanja na zahtevo ruske vlade, vlada pa je poskušala tudi popolnoma prepovedati priljubljeno anonimno aplikacijo za sporočanje Telegram, ko je Telegram odklonil zahteve vlade za predajo enkripcijskih ključev.
Uvodna fotografija: Videoblocks
