Trenutno je na svetu 448 nuklearnih reaktorjev za civilno uporabo, v izgradnji pa je še 53 novih. Velika večina novih reaktorjev se gradi v Aziji in vzhodni Evropi, od tega največ na Kitajskem. Razlogov za prenehanje gradnje novih reaktorjev v zahodnem svetu je več, med njimi prednjačijo okoljske skrbi zaradi radioaktivnih odpadkov in veliki začetni stroški postavitve novih reaktorjev.
Večji evropski projekti, kot sta Olkiluoto 3 na Finskem in Flamanville 3 v Franciji, vztrajno nabirata zamudo in stroške. Olkiluto 3 bi moral pričeti z obratovanjem že leta 2009 s predvideno ceno izgradnje 3 milijard evrov. Po zadnjih napovedih bo pričel obratovati leta 2021, skupni stroški pa so se povzpeli na skoraj 8,5 milijarde evrov. Stanje v Franciji ni nič boljše, saj je tamkajšnji reaktor zamudil prvotno predvideni rok pričetka obratovanja za skoraj šest let in nabral 12,4 milijarde evrov stroškov (predvideni strošek izgradnje je sprva znašal 3,3 milijarde).
Projekt Flamanville 3 v Franciji se sooča z dolgoletinimi zamudami in vztrajno naraščajočimi stroški. VIr: Wikimedia Commons
Eden izmed tehnoloških trendov, ki bi lahko omogočil povečanje gradnje novih reaktorjev, je izdelava manjših nuklearnih reaktorjev, ki so modularni in ki jih je mogoče masovno proizvajati v tovarnah ter prevažati na lokacije v običajnih tovornjakih. S tem bi se zmanjšal tudi čas, potreben za izgradnjo novega reaktorja, ki se drastično razlikuje od projekta do projekta. Nekateri reaktorji na Japonskem so bili zgrajeni v pičlih treh letih, nekateri potrebujejo tudi deset ali več let.
Po mnenju Rolls-Royceovega direktorja za tehnološki razvoj Paula Steina je sedaj pravi čas, da pričnejo z gradnjo novih manjših reaktorjev, saj je v Veliki Britaniji kar nekaj reaktorjev, ki so nedelujoči oziroma se bližajo koncu življenjske dobe. Gradnja manjših reaktorjev predstavlja tudi veliko poslovno priložnost za izvoz tovrstne tehnologije v druge države, po izračunih Rolls-Roycea naj bi šlo za trg z vrednostjo skoraj 300 milijard evrov.
Glavna prednost Rolls-Roycea naj bi bil proces izdelave reaktorja, saj ne bodo uporabljali popolnoma nove tehnike delovanja reaktorja (kot je npr. načrtovano za Flamanville 3 in Olkiluoto 3), temveč bodo le prilagodili obstoječe načrte za manjše reaktorje. V Veliki Britaniji jih želijo postaviti med 10 in 15, vsak reaktor naj bi imel življenjsko dobo 60 let in bo lahko proizvedel okoli 440 megavatov električne energije, prvi reaktorji naj bi bili dokončani do leta 2029. Predvidena cena megavatne ure znaša okoli 70 evrov.
Uvodna fotografija: Government Europa
