Raziskovalcem z ameriške univerze MIT je uspelo razviti interaktivni sprej, ki omogoča nanos uporabniškega vmesnika na poljubno površino. Ekipa je testirala vmesnik za upravljanje glasbe na betonskem stebru in drog za javno razsvetljavo s sistemom za upravljanje zaslona s turističnimi informacijami.
Možnosti uporabe za tehnologijo, ki so jo raziskovalci poimenovali SprayableTech, je praktično neskončno. Prva faza dela poteka v odprtokodnem programu za 3D modeliranje Blender, za katerega so raziskovalci razvili lasten nabor orodij za izdelavo interaktivnih grafitov. 3D model objekta, na katerem bo grafit, je mogoče izdelati lastnoročno ali pa ga uvoziti preko skeniranja z npr. pametnim telefonom. Šablono želene oblike je potrebno izdelati ločeno v poljubnem programu za 2D risanje in jo nalepiti na 3D model kot teksturo.
Nabor orodij za interaktivne grafite je zaenkrat omejen na sedem orodij: gumbe, drsnike in senzorje bližine za vnos ukazov, zaslone za prikaz podatkov, žice in krmilnike za povezavo naprav ter orodje za brisanje elementov. Po končanem oblikovanju je potrebno izdelati šablone, skozi katere bo nanešen sprej.
Sprej se nanaša v plasteh, glede na namembnost: elementi za vnos in povezljivost potrebujejo le eno plast prevodnega črnila, medtem ko zasloni zahtevajo nanos več plasti različnih črnil: prevodnega, barvnega, dielektričnega, fosfornega, nakar je potrebno nanesti še eno plast prozornega prevodnika.
Po vsem tem se na črnilo pritrdi mikrokontroler, ki povezuje nanešeni vmesnik s tiskanim vezjem, na katerem se nahaja programska koda za interpretacijo ukazov, zaznanih preko spreja. Za pravilno delovanje sistema je ključna faza oblikovanja skic, saj morajo biti plasti različnih črnil nanešene zelo natančno in na prava mesta za pritrditev mikrokontrolerja. S tem zaenkrat še ni mogoč preprost prostoročni nanos spreja, vendar raziskovalci že delajo na oblikovanju modularnih šablon, ki bi eliminirale potrebo po uporabi orodij za 3D modeliranje in lastni izdelavi šablon.
Poleg prej omenjenih sistemov je ekipi uspelo izdelati tudi krmilnik za televizijski sprejemnik, nanešen na rob kavča in stensko poslikavo, preko katere lahko uporabnik z drsenjem upravlja jakost luči, njihovi načrti za prihodnost pa so veliko bolj ambiciozni, saj nameravajo sodelovati z arhitekti in profesionalnimi grafitarji pri zasnovi interaktivnih vmesnikov na javnih površinah. Vmesniki bi hkrati lahko delovali kot površina za lažjo povezavo različnih elementov mesta v notranje omrežje, s čimer bi bili korak bližje pametnim mestom.
Uvodna fotografija: CSAIL MIT
