Dostopnost vode v vesolju je ključen faktor za nadaljnje človekovo raziskovanje tega obširnega področja. Na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) je 80 odstotkov vode reciklirane, kar pomeni, da astronavti pijejo vodo, reciklirano iz znoja in izdihanega zraka svojih kolegov. Ostalih 20 odstotkov vode astronavti prinesejo s seboj.
Voda je na ISS na voljo za pitje, ne pa tudi za tuširanje. Astronavti se med bivanjem v vesolju umivajo z mokrimi robčki. Če bi bila na voljo tekoča voda, bi to znatno olajšalo življenje astronavtov in jim omogočalo daljše odprave (in seveda tuširanje). Vemo že, da se v vesolju nahaja voda v obliki ledu in pare, vendar znanstveniki izven Zemlje še niso našli vode v tekočem stanju.
NASA namerava do leta 2024 ponovno poslati astronavte na Luno. Foto: NASA
Spodbudna novica tokrat prihaja z Lune, kjer so znanstveniki odkrili zanesljive dokaze o prisotnosti vode. Dolga leta je veljalo, da je površina Lune povsem suha. V 90. letih so prvič odkrili sledove ledu v Luninih kraterjih. Sedaj so pri NASI zaznali vodo z opazovanjem, kako se sončna svetloba odbija od Lunine površine. To je prvič, da so našli vodo na površini Lune, obsijani s Soncem.
Za prihodnje vesoljske odprave na Luno bi novo odkritje lahko pomenilo, da bo možno Lunino vodo predelati in jo uporabiti za pitje. Prav tako bi jo bilo možno ločiti na vodik in kisik in jo uporabiti kot raketno gorivo. Kisik pa bi astronavti lahko uporabili za dihanje.
Zveni obetavno, a potrebno je še ugotoviti, kako bodo vodo izvlekli iz Lunine površine. To bodo astronavti ugotovili z vrtanjem, in sicer že do leta 2024, ko namerava NASA na Luno poslati astronavtko in astronavta v okviru misije Artemis. Sledila bo še podobna ruska misija leta 2025. Če jim uspe, bo NASA naredila velik korak proti svojemu cilju ustanoviti stalno bazo na Luni.
