Vožnja za Uber je v državah, kjer je storitev prisotna (Sloveniji najbližje Uber deluje v Zagrebu), za številne voznike glavni vir dohodka ali pa priložnost za občasni zaslužek.
Vozniki ne uporabljajo Uberjevih avtomobilov, ampak si morajo priskrbeti lastno vozilo, da lahko začnejo delati. Prav tako vozniki, tudi če polni delovni čas vozijo za Uber, v nobeni državi niso Uberjevi zaposleni.
V ZDA imajo Uberjevi vozniki status neodvisnih pogodbenikov. Tako jim ne pripada zdravstveno zavarovanje, bolniška odsotnost in druge pravice ter ugodnosti, ki pridejo v paketu z redno zaposlitvijo. V Sloveniji bi lahko rekli, da so prekarni delavci.
Uber je zato že od začetka delovanja tarča pritožb o izkoriščanju delavcev. V nekaterih državah ima podjetje prepovedano delovanje (glavni razlog za to je sicer, da lokalni taksisti niso prav željni cenejše konkurence). Marsikje, kjer obratuje, pa si lokalne oblasti belijo glavo, kako Uber regulirati. Hkrati so se že številni vozniki odločili iskati pravico na sodišču.
Državno tožilstvo zvezne države Kalifornije je spomladi vložilo tožbo proti Uberju in njegovemu tekmecu Lyftu s ciljem, da podjetji svoje voznike iz neodvisnih pogodbenikov prerazvrstita v zaposlene. Včeraj je sodišče tožbi ugodilo. Uber in Lyft imata sedaj 10 dni časa za pritožbo na razsodbo.
Uberjev tiskovni predstavnik je izjavil, da nameravajo vložiti takojšnjo pritožbo v imenu kalifornijskih voznikov. Večina naj bi si želela delati neodvisno, poudarjajo pa tudi, da gre za napačen korak v času gospodarske krize, ko so trije milijoni Kalifornijčanov brez zaposlitve. Lyft se je odzval podobno: da vozniki ne želijo biti zaposleni in da se bodo tudi oni pritožili na razsodbo.
Kalifornija je le ena izmed ameriških zveznih držav, vendar tam živi kar 12 odstotkov ameriškega prebivalstva. Če bi se Uber in Lyft morala umakniti s trga, bi to pomenilo velik upad prometa (tako cestnega kot denarnega). A vseeno se umik zdi bolj verjeten scenarij kot to, da bi bili podjetji zares pripravljeni zaposliti svoje voznike.
