Tokratni ponedeljkov vodič bo malce drugačen, saj vam ne bomo predstavili računalniškega ali mobilnega trika, lestvice najboljših naprav ali komponent ali vas vodili skozi nakup tehnološkega izdelka. Danes boste odkrili, katere tehnologije in inovacije so spremenile svet v zadnjih 50 letih.
Tehnologija že dolgo ni več privilegij ali prestiž, ampak nas spremlja na vsakem koraku in izboljšuje kakovost življenja. Če smo še pred 20 leti pošiljali posamična tekstovna elektronska sporočila in čakali na njihov odgovor, danes to počnemo instantno in sporočila bogatimo z videi, fotografijami in animacijami. Zaslugo za to, da lahko stvari danes s pomočjo interneta opravimo iz domačega naslonjača, si lastijo predvsem tehnologije, ki so se pojavile v zadnjih 50 letih.
1. Mobilna omrežja
Danes si življenja ne moremo več predstavljati brez mobilnih omrežij, prek katerih lahko kličemo, pošiljamo sporočila in brskamo po spletu. Prvič se je tehnologija, ki je omogočala prenos zvoka med oddajnikom in mobilnim telefonom, pojavila že leta 1947, vendar je bil takrat doseg izredno majhen. Mobilni telefon v avtomobilu, ki je omogočal klicanje na poti, se je pojavil na Švedskem leta 1956. Prvi pravi mobilni klic pa so opravili z mobilnim telefonom proizvajalca Motorola leta 1973.
Takšen je bil prvi Motorolin mobilni telefon.
2. Prvi zaslon na dotik
Ne boste verjeli, ampak prvi zaslon na dotik se je pojavil že leta 1967. Izdelal ga je E. A. Johnson za raiskovalno središče Royal Radar Establishment v angleškem Malvernu. Johnson je tehnologijo opisal v znanstvenem članku z naslovom “Zaslon na dotik – nova vhodno/izhodna naprava za računalnike”. V diagramu opisuje način delovanja, ki je izredno podoben mehanizmu današnjih kapacitivnih zaslonov.
3. Elektronska pošta
Elektronska pošta je bila ena prvih storitev interneta nasploh. Omogočala je medsebojno komunikacijo med oddaljenimi računalniki že leta 1965, vendar je v širšo uporabo prešla šele v 70. letih, točnega leta nastanka pa ne moremo opredeliti. V sistemu Arpanet, ki velja za zametek današnjega svetovnega spleta, je bilo prvo elektronsko sporočilo poslano leta 1971.
Ray Tomlinson je leta 1971 prek sistema Arpanet uspešno poslal zgornja sporočila na računalnik poleg njega.
4. Računalniški virus
Prva zlonamerna programska oprema je bila razvita v pozitivne namene, saj je želela zaščititi avtorje vsebin pred piratskim širjenjem vsebin po spletu. Virus se je tako hitro razširil, da je leta 1986 okužil približno tretjino vseh računalnikov na svetu. Pred tem pa je že na sistemu Arpanet v 70. letih stekel prvi virus Creeper, ki ga je napisal Bob Thomas. Creeper je okuževal računalnike DEC PDP-10 na operacijskem sistemu TENEX in na njihovem zaslonu izpisoval sporočilo “jaz sem creeper, ujemi me, če me moreš!”. Kasneje so napisali program Reaper, ki je brisal virus Creeper z računalnikov.
Del virusa na fotografiji prikazuje sporočilo takratnemu izvršnemu direktorju Microsofta Billu Gatesu, da naj izboljša svojo programsko opremo.
5. Brezžična omrežja
Brezžični internet oz. Wi-fi se je pojavil v začetku 90. let in od takrat postal tako pomemben del našega življenja, da bi marsikdo raje preživel teden brez kave kot pa brez brezžičnega omrežja. Govorimo o današnjem standardu omrežja 802.11, ki sta ga ameriški korporaciji NCR in AT&T vzpostavili za bančne sisteme. Sicer je tehnologija ALOHAnet prvič uspešno prenesla podatke po zraku do Havajev že leta 1971 s pomočjo omrežnega paketa UHF.
Ali bi lahko danes preživeli brez brezžičnega interneta?
6. Oblačne storitve
O računalništvu v oblaku govorimo šele zadnjih par let, vendar nas ta tehnologija spremlja že od leta 1994. Pravzaprav lahko rečemo, da že sama ideja o internetu predstavlja računalništvo v oblaku, saj je profesor J. C. R. Licklider na koncu 60. let predstavljal idejo o računalnikih, povezanih v omrežje Arpanet, ki lahko dostopajo do vseh podatkov na svetu s pomočjo medsebojnih povezav.
A šele po letu 1994 so nastopile hitrejše in stabilnejše internetne povezave, ki so omogočale masovno shranjevanje podatkov v oblaku. Danes več kot 93 odtotkov profesionalcev na področju računalništva uporablja oblačne tehnologije pri vsakodnevnih strokovnih opravilih.
Karkoli prenesemo prek spleta, se nekje shrani – v oblaku. Vendar danes oblačne storitve komercialno uporabljamo za hranjenje osebnih datotek, fotografij, dokumentov itd.
7. USB ključek
Leta 2000 se je pojavil USB ključek. Majhna naprava za shranjevanje datotek je omogočala hitro in enostavno prenašanje dokumentov, fotografij in ostalih datotek med računalniki (ko internetne povezave še niso bile tako hitre). Danes lahko kupimo USB ključek velikosti do kar 1 terabajta, na katerega lahko shranimo več kot milijon minut glasbe.
Prvi komercialni USB ključek sta začela prodajati podjetji Trek in IBM, slednji je ponujal borih 8 MB spomina, kar pa je bilo petkrat več kot navadna disketa v tistih časih.
Prvi komercialni USB ključek.
8. Internet stvari
Šele lani se je bliskovito začel razvijati internet stvari, ki omogoča medsebojno komunikacijo pametnih predmetov in naprav ter izmenjevanje informacij za boljše delovanje ali izboljšanje uporabniške izkušnje človeka prek enotne omrežne povezave. Leta 2013 je Svetovna iniciativa za standardiziranje interneta stvari (IoT-GSI) definirala internet stvari kot infrastrukturo informacijske družbe. Poznavalci predvidevajo, da bo do leta 2020 pametnih skoraj 50 milijard predmetov.
Danes je ta tehnologija mogoča zaradi učinkovitejših brezžičnih mobilnih omrežij, analiziranja v realnem času, strojnega učenja, umetne inteligence, uporabnosti senzorjev in vgrajenih sistemov. Kot zanimivost, koncept interneta stvari se je pojavil že leta 1982, ko je avtomat za distribucijo kokakole samodejno poročal o tem, ali so pravkar napolnjene kokakole v avtomatu dovolj hladne ali ne.
Prvi pameten internet stvari iz leta 1982.
Mitja Godnič
