Po vladni raziskavi Velike Britanije naj bi več kot 80 % večjih podjetij prizadeli hekerski napadi. Ti so torej zelo pogosti, uporabniki pa se pogosto lahko le sprašujejo, če so jim nepridipravi res vdrli v računalnik.
Problem je namreč v tem, da je lahko vidnih le nekaj oz. nič sledi, s katerimi bi lahko ugotovili, kdo je razpolagal z našimi podatki.
Pred leti, ko podobni napadi niso bili tako pogosti, so se hekerji radi sami pohvalili, kaj so storili. Ponavadi je šlo za željo po prepoznavnosti ali pa za spletno politično akcijo, ki jih lahko zasledimo tudi danes (npr. skupina Anonymous).
Če bi vas torej napadel nekdo, ki bi si zaželel slave, boste to izvedeli kmalu, saj bo verjetno vaša gesla in podatke razposlal po spletu in jih postavil na voljo ostalim uporabnikom.
Drugi tip, ki bo poskušal ostati na vašem omrežju čim dlje in prikrito, predstavljajo bolj izkušeni hekerji. Verjetno bodo želeli pridobiti skrivne podatke, intelektualno lastnino ali pomembne dokumente. To pa ne zajema le korporacijskih ali državnih vohunov, temveč tudi tiste, ki si želijo podatkov o vaših bančnih računih.
Da bi hekerji ostali skriti, se poslužujejo različnih trikov. Verjetno ne bodo poskušali namestiti novih programov, saj bi jih lahko vaš antivirusni program hitro prepoznal. Pogosto uporabijo že kar prej nameščene programe na vašem računalniku, s katerih potem pošiljajo podatke na strežnike, ki se pojavljajo pod uveljavljenimi in znanimi imeni.
Ugotoviti, ali kdo dostopa do vaših podatkov, je težko. Če bo do vaših podatkov heker dostopal preko programov na vašem računalniku, ga boste lahko lažje izsledili s številnimi programi, ki so danes na voljo. Če pa bo dostopal preko vašega omrežja, ga bo veliko težje odkriti, saj se lahko hitro skrije in se izgubi na širnem svetovnem spletu.
