Dogovor o prekinitvi spletnih spopadov med Rusijo in Kitajsko ne zajema le premirja pri uporabi različnih spletnih tehnologij, temveč tudi deljenje informacij o morebitnih napadih in grožnjah.
Sporazum tako predvideva preprečitev uporabe kakršnekoli tehnologije, ki bi lahko ogrozila gospodarske, politične in mednarodne odnose v državah.
Rusija in Kitajska sta zaveznici že od konca hladne vojne. V zadnjem času pa se zaradi krize v Ukrajini, v katero je vpletena Rusija, medsebojni odnosi še bolj krepijo.
Obe državi gojita podobne ideje o podobi spleta. Ta naj bi bil močno reguliran in nadzorovan s strani države. Želijo si nadzora nad podatki, s tem pa tudi nad ljudmi in korporacijami. Ob tem se pojavlja veliko dvomov o kršenju zasebnosti.
Na drugi strani sicer ZDA kot največja tekmica Rusije in Kitajske, nima nič kaj drugačnih načrtov. Medtem ko na eni strani podpirajo in težijo k spletni svobodi, jo po drugi strani prav tako močno omejujejo. Najboljši dokaz za to je afera NSA.
Sporazum svetovnih velesil je dokaz, da v ozadju divja veliko vojn. Te so v primerjavi z ostalimi drugačne, prikrite in dobro šifrirane. To pa še ne pomeni, da so manj pomembne.
V visokoinformacijskih družbah na spletu poleg pretoka informacij obstajajo tudi večja tveganja. Kot smo pisali, se pomembnosti hekerskih napadov in spletnega bojevanja dobro zavedajo tudi v Estoniji.
