Sodbo je Wikimedia, organizacija, ki upravlja delovanje največje spletne enciklopedije Wikipedije, podala na ameriškem sodišču v Marylandu. Z njo bremenijo ameriško Varnostno-obveščevalno agencijo (NSA), ki naj bi kršila ustavne pravice pravice do svobode govora in prepovedi nerazumnega preiskovanja in zaplembe.
Na tožbo so se dobro pripravili, saj naj bi jo skupaj z osmimi organizacijami, med katerimi je tudi Amnesty International, pripravljali približno eno leto.
Po mnenju Wikipedije je zasebnost ena osnovnih pravic, ki ohranja pravico do izražanja in združevanja. Te pravice so ključne za delovanje Wikipedije, kjer lahko posameznik deli znanje in s tem obogati skupnost. Masovno zbiranje podatkov naj bi te pomembne dejavnosti in vrednote rušilo.
Wikipedia je najbolj obširna spletna enciklopedija, ki uporabnikom omogoča, da prispevke dodajajo, popravljajo in s tem pripomorejo k sooblikovanju širših idej. Mesečno po njej brska kar 500 milijonov ljudi, od tega pa jih vsaj 75 000 tudi ureja vsebino.
Vse več je pozornosti in vprašanj glede vohunjenja in zbiranja podatkov na spletu, odkar je Edward Snowden, eden od zdaj bivših uslužbencev NSA, razkril, da države vohunijo za svojimi državljani. Razprave potekajo tudi na temo nevtralnosti spleta.
Zavedati se moramo, da živimo v visokotehnološki družbi, ta naprednost pa pomeni tudi kompleksnost. Da lahko toliko različnih ljudi in podatkov harmonično deluje, je potrebno veliko organizacije in regulacije.
Nekatere države, na primer ZDA, pa pod pretvezo državne varnosti nadzor vodijo do skrajne točke. Pridobljeni podatki bolj kot obveščevalnim službam in varnosti služijo velikim trgovcem. Internet naj bi vendarle predstavljal liberalno, prosto, mednarodno in integrativno omrežje, kjer bi lahko ljudje širom sveta delili svoje misli in ideje.
