Dnevno se na internetu znajde ogromno novih medijskih vsebin. Vse pripadajo svojemu avtorju, ponavadi so to kar velike korporacije, ki si lastijo veliko tehnoloških založb in podjetij. Vseeno pa se velika večina ljudi poslužuje piratskih oz. ilegalnih verzij, ki so jih računalniški spretneži pridobili in nato delili z ostalimi.
Te vsebine, pa naj bodo to filmi, igre, glasba ali programska orodja, niso nikoli naše. A ko si jih prenesemo na računalnik, poleg tega, da s tem prekršimo zakon, naredimo tudi nekaj dobrega.
Logika velikih multimedijskih podjetij je preprosta. Programsko orodje razvijajo, dokler jim prinaša dobiček. Ko se to ustavi, razvoj in program ukinejo. Bistvo piratskih verzij je, da zadržijo sicer ukinjene in odstranjene verzije, za katere podjetja ne bodo več plačevala vzdrževanja in arhiviranja.
Poskrbeti moramo, da se vsebina ohrani, da bomo v prihodnosti lahko videli, kaj smo v preteklosti storili in kako smo na to odreagirali. Pretekla vsebina je osnova za napredek in razvoj, tako da bi izguba takšnih podatkov pomenila tudi izgubo za našo družbo. Del uporabnikov ne bo kupil originalne opreme, kljub temu pa bo s posodabljanjem in arhiviranjem naredil veliko za nadaljnji razvoj.
Seveda to ne pomeni, da bi morale biti vse različice programske opreme piratske in da bi si jih vsi morali pretakati s spleta.
