S 510 glasovi za, 130 glasovi proti in devetimi vzdržanimi glasovi je parlament Evropske unije prejšnji teden sprejel predlog zakona, s katerim bo vzpostavljena podatkovna baza, imenovana Common Identity Repository (CIR), torej skupno zbirališče identitet.
Podatkovna baza bo vsebovala biometrične podatke (prstne odtise, slike obraza) in ostale podatke, kot so recimo številka potnega lista, datum rojstva in ime. V podatkovni bazi bodo informacije o več kot 350 milijonih državljanov in nedržavljanov vseh 27 članic Evropske unije. Dostop do podatkovne baze bo omogočen vsem organom kazenskega pregona članic EU, s tem pa naj bi jim bilo olajšano delo, saj so do sedaj morali do vseh teh podatkov dostopati preko ločenih podatkovnih baz.
EU pripravlja ogromno bazo podatkov vseh prebivalcev. Vir: Joint Base Charleston
S CIR bo sedaj možna identifikacija posameznika z enim samim prstnim odtisom, ob tem pa bo hkrati vidno, kje vse je posameznik bil in ali se predstavlja z več različnimi identitetami. To naj bi bilo učinkovito predvsem pri lovu na kriminalce in pri sledenju tujcem, ki še nimajo urejenih osebnih dokumentov. Hkrati bo sistem uporaben tudi za tujce, ki se v EU zadržijo po datumu preteka vize.
Vzpostavitev CIR pomeni, da bo to tretja največja podatkovna baza za sledenje ljudem, takoj za Kitajsko in Indijo. Podobno podatkovno bazo uporablja tudi ameriški FBI. Vsem naštetim podatkovnim bazam je skupno sledenje preko biometričnih podatkov.
CIR je že od lanskoletne predstavitve tarča številnih kritik, saj poraja veliko skrbi glede zasebnosti in stopnje nadzora, ki bo na voljo vladnim organizacijam. Mnogi pa so poleg tega v skrbeh, da bo sistem sčasoma uporabljen tudi za nadzor nad posamezniki, ki niso tarča kriminalnih preiskav.
Predstavniki Evropske unije mirijo zaskrbljene in trdijo, da je takšna podatkovna baza namenjena zgolj boljšemu sodelovanju med organi kazenskega pregona članic EU in da bo CIR policistom, carinikom in ostalim uslužbencem znatno olajšal delo.
Upravičen razlog za skrb predstavlja tudi varnost podatkovne baze, saj bo tolikšna zbirka osebnih podatkov na enem mestu gotovo privlačna tarča za hekerske napade. Predstavniki EU sicer poudarjajo, da bodo vgrajena varovala v podatkovni bazi zadostno ščitila zasebnost prebivalcev EU. Za kakšna varovala točno gre in kdaj bo podatkovna baza dejansko vzpostavljena, še ni znano.
