Raziskovalci iz britanske organizacije Royal Society for Public Health so v raziskavi o uporabi družbenih omrežij in njihovem vplivu na mladeugotovili, da so kar štiri omrežja izmed petih najbolj priljubljenih škodljiva za duševno zdravje.
Instagram ima največji negativen vpliv zaradi slik, ki lahko vodijo v občutek nezadostnosti
Poleg Instagrama, Facebooka, Twitterja in Snapchata je bil na seznamu petih omrežij tudi YouTube, ki pa je edini, za katerega so raziskovalci ugotovili pozitiven vpliv. Instagram naj bi najbolj škodil duševnemu zdravju mladih, vpliva pa na poglabljanje občutka nezadostnosti in tesnobe. Drugi negativni vplivi družbenih omrežij so tudi poslabšanje samopodobe in skrbi za zunanji videz, povečanje spletnega nadlegovanja, težave s spanjem, depresija in osamljenost.
Poleg Instagrama se je na vrhu seznama znašel Snapchat, pri katerem je prav tako velik poudarek na slikah.
Psihologi opozarjajo tudi na pozitivne vplive družbenih omrežij. Mlade je treba naučiti spopadati se z vsemi vidiki medijev. Vir: Lingo24
V raziskavi so mladi ocenjevali pet omenjenih družbenih omrežij na podlagi 14 kriterijev o duševnem zdravju in počutju. Prav tako pa so ocenjevali vpliv na spanje, tesnobnost, depresijo, osamljenost, identiteto, nadlegovanje, podobo telesa in strah, da bodo kaj zamudili (na primer dogodek, na katerega niso bili povabljeni).
Instagram je kot najslabši dobil negativen rezultat pri sedmih izmed 14 kriterijev, še posebej pri vplivu na spanje, podobo telesa in strah pred tem, da bi mladi kaj zamudili. Kot dobre stvari pa so izpostavili samoizražanje, identiteto in čustveno podporo. YouTube je kot “najmanj škodljiv” sicer dobil slabo oceno pri vplivu na spanje, a dobro pri devet drugih, predvsem pri ozaveščenosti, samoizražanju, osamljenosti, depresiji in čustveni podpori.
Raziskovalci se zavedajo, da so ugotovitve te študije preveč poenostavljene in da nepošteno krivijo družbene medije za težave z duševnim zdravjem pri mnogih mladih. Nekateri namreč trdijo, da imajo družbena omrežja prav toliko pozitivnih plati kot negativnih. Zato pa je potrebno otroke naučiti, kako se sproprijeti z vsemi vidiki, ne le zgolj obtoževati posameznih družbenih medijev. Poleg tega pa morajo mladi razumeti tudi tveganja, povezana z njihovim obnašanjem na spletu.
Avtorji raziskave želijo, da družbena omrežja vzpostavijo določena obvestila za mlade; na primer pri Facebooku, da ga otrok veliko uporablja, ali pa pri Instagramu, da je bila slika digitalno urejena.
Matevž Krajnik
