V sredo so mnogi uporabniki aplikacije za sporočanje Telegram doživeli omejeno dostopnost in povezljivost s storitvijo. Po besedah ustanovitelja Telegrama Pavla Durova je razlog za to tičal v koordiniranem DDoS napadu.
DDoS (Distributed Denial of Service – porazdeljena ohromitev storitev) napad deluje nekoliko drugače od običajnih hekerskih napadov v obliki vdorov, saj temelji na preobremenitvi strežnikov do te mere, da pokleknejo pod številom zahtevkov. Za to se najpogosteje uporablja razpršena mreža botov oziroma neavtonomnih računalnikov. Z njimi je mogoče pošiljati tolikšno število zahtevkov na sekundo na različne strežnike, da ostali legitimni uporabniki sploh ne morejo dostopati do njih.
Čas napada na Telegram sovpadal s protesti v Hong Kongu
To naj bi bil razlog za začasen izpad Telegrama, je pa Durov v objavi na Twitterju omenil še, da je bil izvor večine IP naslovov, s katerih so prihajali lažni zahtevki, kitajski. Poleg tega je omenil še, da čas napada na Telegram sovpada s protesti v Hong Kongu. Več deset tisoč protestnikov nasprotuje novemu hongkonškemu zakonu, ki dovoljuje izročitev ljudi na Kitajsko, predvsem zaradi strahov, da bo Kitajska zahtevala izročitev vseh nasprotnikov režima.
Protestniki ostro nasprotujejo zakonu o izročitvi na Kitajsko. Vir: CNN
Telegram in sorodna aplikacija Firechat sta se med protesti zavihteli na prvo mesto najbolj priljubljenih aplikacij v hongkonškem App Storu. Med protestniki sta priljubljeni predvsem zaradi dobre enkripcije, ki onemogoča identifikacijo pošiljatelja sporočila tretjim osebam. Bojijo se predvsem nadzora vladnih agentov, ki jih podpira Kitajska.
Poleg enkriptiranih aplikacij za sporočanje si protestniki maskirajo obraze, da preprečijo uspešno delovanje tehnologije za obrazno prepoznavo. Ravno tako ne uporabljajo svojih kartic za javni prevoz, saj so kartice vezane na njihovo identiteto. V protestih je do sedaj bilo poškodovanih 72 ljudi.
Telegram je bil že večkrat politično blokiran
Telegram se veliko uporablja med aktivisti in protestniki širom sveta, predvsem zaradi anonimnosti, ki jo ponuja uporabnikom. Sredin izpad storitve ni edinstven primer, saj je bil Telegram že večkrat blokiran oziroma je imel omejen dostop v različnih državah, recimo v Rusiji, Indoneziji in v Iranu, kjer so ga oblasti označile za grožnjo državni varnosti.
Kitajska ima zgodovino uporabe kibernetskih napadov proti protestnikom. Takšne tehnike so med drugim uporabili proti tibetanskim aktivistom, ki so bili tarča DDoS napadov, ko so poskušali zaobiti kitajsko cenzuro informacij.
Predstavniki Telegrama jamčijo, da informacije uporabnikov ostajajo na varnem.
Uvodna fotografija: Pexels
