Stop koronavirusu: Kako se aplikacije za sledenje kontaktom obnesejo v praksi?

Kot smo v zadnjih mesecih že pisali, v številnih državah samostojno ali pa v sodelovanju z Applom in Googlom razvijajo aplikacije za pametne telefone, katerih namen je zaustavitev širjenja koronavirusa. Države, ki so aplikacije uvedle med prvimi, so si nabrale že kar nekaj kilometrine na tem področju.

Kako se torej sledenje kontaktom preko telefona obnese v praksi?

Aplikacija za kontaktno sledenje preko Bluetooth povezave ugotavlja, katere naprave so v bližini.  V primeru potrjene okužbe s covid-19 pri eni osebi opozorilo na svoj pametni telefon prejmejo vsi, ki so bili blizu te osebe. Aplikacija ne zbira podatkov o lokaciji posameznika. No, vsaj na začetku je bilo rečeno, da bo tako.

Na začetku je bilo rečeno, da bodo aplikacije za sledenje uporabljale le Bluetooth – vendar se je hitro izkazalo, da ni tako. Foto: Pexels

V Kuvajtu in Bahrajnu aplikaciji beležita lokacijo uporabnikov

Kot poroča BBC, sta Kuvajt in Bahrajn izdelala dve izmed najbolj “radovednih” aplikacij, ki predstavljata velik poseg v zasebnost uporabnikov.

Raziskovalci iz organizacije za človekove pravice Amnesty International so opozorili, da aplikaciji v Kuvajtu in Bahrajnu spremljata gibanje ljudi v realnem času in njihove GPS koordinate nalagata na osrednji strežnik.

Ker je potrebno za uporabo aplikacije vnesti številko osebne izkaznice, je občutljive podatke zlahka možno povezati s konkretno osebo. Ostale države, ki so jih pri Amnesty International vzeli pod drobnogled, uporabnikom zagotavljajo anonimnost. Raziskovalci so zato državi pozvali k prenehanju uporabe aplikacij v sedanji obliki.

Tudi Norveška z invazivno aplikacijo

Norveška je zaradi skrbi za zasebnost ustavila svojo aplikacijo. Zdaj razmišlja o sodelovanju z Googlom in Applom. Foto: Pexels

Norveška je bila ena prvih držav na svetu z aplikacijo za kontaktno sledenje, saj je bila aktivna že od sredine aprila. Razvili so jo v sodelovanju z domačim podjetjem. Zbirali so podatke o lokaciji uporabnikov preko Bluetootha in GPS, ki so se pošiljali na osrednji strežnik. Večina sorodnih aplikacij se zanaša le na Bluetooth.

Norveški organ za varstvo podatkov je izjavil, da gre za nesorazmeren vdor v zasebnost uporabnikov glede na nizko stopnjo okuženosti v njihovi državi ter da je zbiranje podatkov o lokaciji nepotrebno. Tudi Amnesty International je ugotovil, da se norveška aplikacija približuje orodju za masovni nadzor.

Norvežani so tako ustavili svojo aplikacijo in izbrisali vse pridobljene podatke. Po priporočilu strokovnjakov sedaj razmišljajo, da bi uvedli novo aplikacijo in pri razvoju sodelovali z Applom in Googlom, ki podatkov ne zbirata na osrednjem strežniku in tako zagotavljata večjo anonimnost.

Avstralska aplikacija je nezdružljiva z neko različico iOS. Foto: Pexels

V Avstraliji težave z zaklenjenimi iPhoni

Na drugi strani zemeljske oble, v Avstraliji, so domačo aplikacijo za sledenje kontaktom začeli uporabljati konec aprila. Sedaj pa so se srečali s težavo, saj aplikacija ne zazna nekaterih iPhonov v zaklenjenem stanju (odvisno od verzije iOS). Kdor hodi naokoli s takšnim telefonom, tako ne more prejeti obvestila, če je bil v bližini okužene osebe.

Singapur brez prenašanja podatkov preko spleta

Nekoliko drugače so se izziva lotili v Singapurju, kjer so sklenili 4,3 milijona dolarjev vredno pogodbo z lokalnim proizvajalcem elektronike. Izdelali bodo 300 tisoč ključkov, ki jih bodo v primeru pozitivnega testiranja oboleli fizično izročili zdravstvenemu osebju, namesto da bi se podatki prenašali preko spleta.

V Singapurju načrtujejo zanimivo rešitev – uporabo elektronskih ključkov brez prenašanja podatkov preko interneta. Foto: Pexels

Še dolga pot do uspeha

Kot lahko vidimo iz zgornjih primerov, so aplikacije za sledenje kontaktom polne pomanjkljivosti in nepredvidljivih zapletov. Do optimalnega delovanja jih tako loči še dolga pot. Za učinkovitost aplikacij je potrebno sodelovanje vsaj 60 odstotkov prebivalstva in zaenkrat ni podatkov, ali je katera država že dosegla takšno pokritost.

Pomenljivo pa je tudi, da se države raje odločajo za rešitve, zrasle na domačem zeljniku, kot za sodelovanje z Googlom in Applom.

Author: Uredništvo

Share This Post On