Evropsko sodišče v Strasbourgu je razsodilo, da imajo delodajalci v Evropi pravico brati zasebna sporočila, ki jih zaposleni napišejo na delodajalčevi opremi med delovnim časom.
Tako je razsodilo v primeru Bogdana Barbulescuja iz leta 2007, ki je pravico iskal na Evropskem sodišču, potem ko so v Romuniji razsodili proti njemu.
Na sodišču se je pritožil, ker ga je delodajalec odpustil zaradi klepetanja z bratom in zaročenko preko Yahoo! Messengerja med delovnim časom. Podjetje je pred tem prepovedalo uporabo spletnih klepetalnic v zasebne namene.
Skliceval se je na to, da je delodajalec pregrobo posegel v zasebnost njegove komunikacije. Evropsko sodišče pa je pojasnilo, da ni nerazumno, da delodajalec želi, da med delovnim časom zaposleni opravljajo delovne naloge.
Sodišče je tudi podprlo romunska sodišča, ki so prepise zasebnih pogovorov uporabila za dokazno gradivo.
Slovenska informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je pojasnila, da iz razsodbe še ni eksplicitno določeno, da imajo delodajalci polno pravico do vpogleda v komunikacije zaposlenih med delovnim časom. Evropsko sodišče je v tem primeru presojalo pravilnost ravnanja romunskih sodišč in ne točno Barbulescujevega primera.
Tu se poraja vprašanje, kje je meja vpogleda v zasebnost zaposlenih. Sicer se v osnovi zelo lepo sliši, da je s tem preprečeno le lenarjenje na delovnem mestu. Toda v človeški naravi je tudi del, ki s pridom začne podobne stvari izkoriščati.
Če imamo na eni strani te, ki možnost komuniciranja na delovnem mestu koristijo v zasebne namene, je tudi na drugi strani kar nekaj delodajalcev, ki bi pravico za nadzor neprimerno izkoriščali.
V prihodnosti nas o tej temi zagotovo čakajo zanimive razprave. Do takrat pa raje dvakrat premislite, če boste uporabljali družbena omrežja na službenem računalniku.
