Ekipa ameriških in izraelskih raziskovalcev je pred kratkim razvila sistem za filmska platna, ki podpira prikazovanje v treh dimenzijah brez potrebe po nerodnih, neudobnih očalih.
Sistem, ki so mu v prototipni fazi nadeli dokaj neizvirno ime Cinema 3-D, vključuje vrsto leč in ogledal, prek katerih tridimenzionalni učinek doseže vse gledalce v dvorani. Sicer 3D-kina brez očal že obstajajo, a potrebujejo zaslone s tako visoko ločljivostjo, da so popolnoma nepraktična in predraga.
Kako deluje Cinema 3-D?
Bistveno pri tem sistemu je, da gledalci svoje poglede premikajo le pod določenimi koti, saj jih pri tem omejuje širina sedeža. Slika na zaslonu se prikaže pod omejenim kotnim razponom, ki se reproducira do vseh sedežev.
Zaslon je zgrajen iz več LCD plasti in lahko za vsako sličico na posnetku projicira šest različnih vzorcev, ki se jih lahko zazna z osmih različnih izhodiščnih točk. To pomeni, da bi se nam slika nenehno spreminjala, če bi se sprehodili mimo zaslona.
Pogled je dejansko prilagojen vsakemu sedežu v dvorani posebej. Pri reproduciranju svoje opravijo prej omenjena ogledala in leče.
Žal bo treba počakati še nekaj časa
Ta sistem bi za kinematografe pomenil velik korak naprej, a je treba omeniti, da Cinema 3-D še ni pripravljen za množično uporabo.
Prototipna različica za kakovostno delovanje potrebuje več kot 50 kombinacij ogledal in leč, sliko pa prikazuje na zaslonu, ki ni nič večji od lista papirja. Sedaj nameravajo dodelati optiko, da izboljšajo ločljivost slike, zgraditi večji zaslon ter poskrbeti, da bo ta deloval, kot je treba.
Čas bo pokazal, ali je to sploh finančno učinkovit pristop. Kljub temu pa ekipa ostaja optimistična in obljublja, da bo čez nekaj časa na voljo sistemska različica, primerna za vse kinematografe po svetu, ki svojim gledalcem želijo omogočiti bolj udoben način gledanja 3D-filmov. Če se motijo, pa bo to zagotovo vsaj korak naprej na tem področju znanosti.
Jan Hacin
