Ko je videoposnetek meta žoge z jeza v Tasmaniji nabral 7 milijonov ogledov v pičlih dveh dneh (zdaj jih ima že dvakrat toliko), smo zadevo malce raziskali.
Kaj se v videoposnetku sploh dogaja? Skupina fantov vrže žogo z jeza Gordon Dam. Jez je visok 126,5 m in velja za enega največjih na svetu. Iz te višine fantje zadanejo koš, postavljen na tleh.
Najprej so žogo vrgli brez rotacije (tj. vrtenja žoge v zraku). Veter in upor jo sicer malce premetavata, vendar žoga pade skorajda naravnost na tla.
V drugo pa so žogo vrgli z rotacijo nazaj. Odneslo jo je kakor balon v vetrovnem dnevu. Pristala je nekaj sto metrov stran od metalca.
Temu pravimo Magnusov efekt. Efekt je poimenovan po znanstveniku Heinrichu Gustavu Magnusu, ki efektu ni hotel dati imena Heinrich, ampak Gustav.
Njegov efekt opisuje, kako zrak vpliva na žogo, ki ima rotacijo, med letenjem skozi zrak. Ko se žoga premika hitro in z dovolj rotacije, zrak na eni strani žoge teče v isto smer kot rotacija žoge. Na drugi strani pa zrak teče v drugo smer. To ustvari efekt, ko zrak premika žogo v smeri rotacije. Posledica je ta, da žoga leti po drugačnem tiru, kot smo pričakovali.
Verjetno ste si po televiziji že kdaj ogledali kakšno partijo tenisa. Tam je Magnusov efekt namreč zelo opazen, sploh pri serviranju. Igralec žogico udari pod takim kotom, da ustvari rotacijo na žogici. Pri drugem servisu se vidi, da žogica leti na veliki višini, potem pa na hitro pade na tla. Vse to je posledica Magnusovega efekta.
V teoriji si je vse skupaj malce težje predstavljati, a če hočete efekt videti v polnem sijaju, se odpravite na visok most, z njega vrzite košarkaško žogo, in ji dodajte rotacijo. Efekt boste opazili hitro.
Met žoge si lahko ogledate v tem videoposnetku: https://www.youtube.com/watch?v=2OSrvzNW9FE
