Če se sprehodite okoli svojega doma za vsaj nekaj minut, boste zagotovo naleteli na kakšno plastično smet. Ljudje smo postali tako brezskrbni pri odlaganju odpadkov, da se ti pojavljajo praktično na vsaki ulici, travniku in gozdu. Še huje pa se godi svetovnim oceanom, ki so v nekaterih predelih povsem zasičeni s plastiko.
Po nekaterih podatkih naj bi se na svetu vsako minuto prodalo en milijon plastenk, od tega pa jih recikliramo le 14 odstotkov. Plastika se v naravi razgrajuje po več sto let, znanstveniki pa že dlje časa iščejo rešitev, kako se te, vse bolj pereče težave lotiti učinkoviteje.
Oceani so prepolni naših smeti.
Po naključju so mutirali encim bakterije, ki se hrani s PET plastiko, s tem pa ustvarili način, kako plastiko učinkoviteje razgrajevati
Ameriški in britanski znanstveniki z Univerze v Portsmouthu in ameriškega ministrstva za energijo so preučevali bakterijo Ideonella sakaiensis, ki je z vidika onesnaženosti okolja s plastiko zelo zanimiva. Bakterija se namreč hrani s plastiko tipa PET (polietilentereftalat), ki jo največkrat vidimo prav v plastenkah in drugih plastičnih posodah. Te raziskave pa niso prve, ki vključujejo omenjeno bakterijo. Pred leti so jo namreč odkrili na Japonskem, tamkajšnji znanstveniki pa so mnenja, da bi se lahko ta bakterija razvila v kakšnem centru za reciklažo.
Bakterija za svoje hranjenje s plastiko uporablja encim PETaza. Z izjemno močnimi rentgenskimi žarki so znanstveniki uspeli oblikovati 3D model tega encima, z uporabo računalniškega modeliranja pa so nato ugotovili, da je PETaza glede na kemično strukturo zelo podoben encimu kutinaza, ki ga je mogoče najti v nekaterih glivah in bakterijah. Encima se pomembno razlikujeta v enem območju strukture, ravno ta razlika pa naj bi bila odgovorna za razgradnjo plastike.
PETazo so nato mutirali, da bi jo približali kutinazi, a so ob tem ustvarili mutantski encim, ki je pri razgradnji PET plastike še bolj učinkovit kot prvotni encim. Zdaj ga bodo poskusili še izboljšati, predvsem pa ustvariti način, kako ga uporabiti v večjih merah, da bi postal uporaben za čiščenje našega planeta.
Matevž Krajnik
