Damien Riehl in Noah Rubin, ki se ukvarjata z glasbo in programiranjem (Riehl je poleg tega pravnik na področju avtorskih pravic), sta želela ustaviti tožbe glede avtorskih pravic, za katere verjameta, da omejujejo ustvarjalno svobodo glasbenikov. Tega projekta sta se lotila na svojevrsten način: z algoritmom sta v MIDI formatu poustvarila vsako možno melodijo, nakar sta melodije izdala za javno rabo.
Poustvaritev vsake možne melodije zveni kot izjemno dolgotrajen podvig, vendar sta z lastnim algoritmom Riehl in Rubin to dosegla izjemno hitro. Za generiranje melodij sta uporabila algoritem, ki je poustvaril vsako obstoječo kombinacijo, sestavljeno iz osmih not in dvanajstih ritmov. Za sestavo algoritma sta uporabila enako metodo, kot jo uporabljajo nekateri hekerji za ugibanje gesel, torej grobo računsko moč, s katero se generira vsaka mogoča kombinacija, dokler se možnosti ne izčrpajo. Po Riehlovih besedah je njun algoritem deloval s hitrostjo 300 000 melodij na sekundo.
Programsko kodo algoritma sta Riehl in Rubin objavila na Githubu, vse generirane melodije pa so na voljo za brezplačen prenos s spletne strani Internet Archive. Melodije so objavljene pod licenco Creative Commons Zero, ki dopušča prosto nadaljnjo uporabo za kakršnekoli namene – Riehl in Rubin ne pridržujeta nikakršnih avtorskih pravic. Funkcionalno so melodije tako precej podobne ostalim delom, ki so v javni domeni. Riehl je projekt utemeljil s preprosto logiko – melodije so v MIDI formatu zgolj številke, številke so dejstva, za gola dejstva pa si ne more nihče pridržati avtorskih pravic.
Kako se bo takšna logika obnesla v pravnem okolju bo pokazal čas. Zakoni o avtorskih pravicah so zelo zapleteni in glasbenike lahko doletijo večmilijonske tožbe že zaradi gole podobnosti v melodiji z neko drugo obstoječo skladbo. Če sodišče presodi v prid tožilca, mora glasbenik tožilca navesti kot avtorja skladbe, s čimer tožilcu pripadejo tudi tantieme. Tako je glasbenik ob zaslužek, zaradi česar se Riehlu in Rubinu zdi, da zakoni o avtorskih pravicah omejujejo svobodo ustvarjanja.
Z izdajo melodij v javno domeno Riehl in Rubin upata, da bodo primeri tožb zaradi podobnosti melodije ovrženi že preden sploh pridejo pred sodišče, saj se bodo lahko toženi avtorji sklicevali na zbirko vseh možnih melodij v javni domeni. Seveda še vedno obstaja možnost, da bo zaradi kompleksnosti in nejasnosti zakona o avtorskih pravicah sklicevanje na zbirko neupravičeno.
Uvodna fotografija: Audiodraft
