Poleg avtomobilizma, vesoljskih plovil in kopanja tunelov Elona Muska zanima tudi vzpostavljanje komunikacije med ljudmi in stroji. Za ta namen je že leta 2017 oznanil ustanovitev podjetja Neuralink, od takrat pa je večinoma molčal o podrobnejših načrtih.
S torkovo konferenco se je to spremenilo, saj je Musk prvič javno spregovoril o do sedaj razviti tehnologiji podjetja. Končni cilj je razviti možganske vmesnike do te mere, da bodo lahko naprave vgradili v možgane invalidnih ljudi in jim s tem omogočili ponovno uporabo določenih elektronskih naprav, kot so pametni telefoni in računalniki.
Velikost niti v primerjavi s konico prsta. Vir: Neuralink
V ta namen so pri Neuralink razvili posebne niti za prenos podatkov, ki so za razliko od do sedaj uporabljenih materialov precej bolj upogljivi in s tem predstavljajo manjše tveganje za poškodbe občutljivega možganskega tkiva. Poleg tega omogočajo občutno večjo pasovno širino, kar je ena poglavitnih ovir pri vzpostavljanju komunikacije med možgani in napravami. Niti so široke med 4 in 6 mikrometri, zaradi česar so morali razviti tudi poseben stroj, ki lahko rokuje z nitmi in jih avtomatsko vsajuje v možgane.
Stroj lahko vgradi do 192 elektrod na minuto, pri postopku pa se izogiba krvnim žilam, katerih poškodba lahko vodi do vnetij. Niti se bodo na naprave povezovale preko čipa, ki je občutno boljši od do sedaj obstoječih modelov pri branju možganskih signalov. Zaenkrat se čip lahko poveže le preko USB-C povezave, podjetje pa dela na čipu, ki bo podatke lahko oddajal brezžično.
Čip, ki skrbi za prenos signalov iz možganov v računalnik. Vir: Neuralink
Tehnologija sicer ni nova, saj je do sedaj bilo že izdelanih več različnih prototipov. Težava je bila v visoki ceni izdelave tovrstnih naprav, kar je preprečevalo masovno produkcijo in uporabo. Musk želi z Neuralinkom rešiti ta problem, podjetje pa že ima ambiciozne načrte za prihodnost. Poleg brezžičnih vmesnikov želijo rešiti tudi probleme s samo vgradnjo bralnikov možganov, za kar je trenutno potrebna operacija. V prihodnosti si želijo opraviti poseg samo z uporabo laserjev, pri čemer sploh ne bi bilo potrebe po anesteziji.
Podjetje je že uspešno testiralo nekaj prototipov na podganah in opicah, na prvega človeškega pacienta pa upajo do konca leta. Pred tem jih čaka še obsežen proces odobritev s strani ameriških vladnih organov, saj morajo zagotoviti, da poseg predstavlja minimalno tveganje za paciente.
Uvodna fotografija: Neuralink
