Inovativnosti pri uporabi in razvoju umetne inteligence običajno ne bi pričakovali od vladnih ustanov. Vendar Estonija vztrajno dokazuje, da je tudi to možno.
Estonija je majhna baltska država z okoli 1,3 milijona prebivalcev. Z umetno inteligenco so se začeli ukvarjati v sklopu pobude za upravljanje avtonomnih vozil na cestah. Sčasoma je umetna inteligenca prerasla okvirje urejanja prometnih zakonov in se sedaj uveljavlja tudi v drugih estonskih ministrstvih z namenom pohitritve nudenja storitev estonskim državljanom. Projekt vodi Ott Velsberg, ki poudarja, da je cilj projekta vitka vlada, kar je razumljivo glede na dejstvo, da je kar 22 odstotkov Estoncev zaposlenih v javnem sektorju.
Estonci nameravajo povečati uporabo umetne inteligence, da bi dobili vitko vlado. Vir: Pixabay
Algoritem namesto obiska inšpektorja
Sistem se je najprej uveljavil v kmetijskem inšpektoratu, kjer je terenske inšpektorje nadomestil algoritem za učenje. Algoritem glede na satelitske posnetke (pridobljene od Evropske vesoljske agencije) kmetom dodeljuje subvencije za košnjo trave. Algoritem analizira vsako slikovno piko posebej in glede na pokošeno površino določa višino prejete subvencije.
V nekaterih primerih se algoritem lahko zmede (če je na posnetku recimo živina) in je še vedno potreben terenski obisk inšpektorja, vendar je kljub temu po Velsbergovih besedah sistem prihranil že 665 000 evrov sredstev iz državnega proračuna.
Drugi primer uporabe algoritmov učenja je pri zaposlovanju brezposelnih. Algoritem iskalce zaposlitve glede na njihove veščine povezuje z zahtevami delodajalcev, kar je že obrodilo sadove. 72% delavcev, zaposlenih skozi ta sistem, je po šestih mesecih še vedno zaposlenih. Pri starem sistemu je po šestih mesecih bilo zaposlenih 58% delavcev.
Še en primer avtomatizacije birokracije je vpis otrok v šolo. Ob rojstvu je otrok avtomatično vpisan v najbližjo šolo glede na stalni naslov, saj bolnišnice delijo podatke s šolami.
Razbremenitev sodišč
Najbolj ambiciozen projekt do sedaj predstavlja avtomatizacija sodnega sistema, saj estonska vlada želi uporabiti algoritem, ki bi skrbel za izvršitve sodb pri pogodbenih sporih pod 7000 €, s čimer bi se razbremenilo sodišča in njihove zaposlene.
Sistem bi deloval tako, da obe strani naložita potrebne dokumente preko uradne spletne strani, nakar bi algoritem preučil dokumentacijo in izvršil sodbo, nad katero se lahko obe strani pritožita pri človeškem sodniku. Sistem je še v zgodnjih fazah in se po Velsbergovih besedah še prilagaja glede na povratne odzive odvetnikov in sodnikov.
Pri vsem skupaj seveda glavno skrb predstavlja varnost teh sistemov, saj so glede na svojo spletno prisotnost lahka tarča morebitnih napadalcev. Poleg tega pa je potrebno poskrbeti za kakovost programske kode, ki je lahko kaj kmalu pristranska.
Uvodna fotografija: flickr
