Googlu naj bi uspela kvantna nadvlada

Kvantna nadvlada označuje lastnost reševanja problemov kvantnih računalnikov, ki jih klasični računalniki ne morejo rešiti. Čeprav kvantna nadvlada pomeni bore malo iz praktičnega vidika, je postala težko pričakovan cilj mnogih raziskovalcev tega področja.

Google naj bi na spletni strani ameriške vesoljske agencije NASA objavil znanstveni članek, v katerem je bilo opisano, kako jim je uspel ta preboj na področju kvantnega računalništva. Članek je bil umaknjen, vendar na internetu ni nikoli nič zares izbrisano in kopije članka so našle pot na različne spletne strani. V celoti ga lahko preberete na spletni strani Pastebin, o članku je prva poročala spletna stran The Financial Times.

Googlov kvantni računalnik naj bi v eksperimentu uspešno izračunal pravilnost naključno generiranih števil, torej uspešno dokazal njihovo naključnost. Kalkulacijo je računalnik, imenovan Sycamore, dokončal v treh minutah in dvajsetih sekundah, za enako nalogo naj bi najhitrejši superračunalnik na svetu, imenovan Summit, porabil okoli deset tisoč let. Sycamore je sestavljen iz 54 kvantnih bitov, za eksperiment je bilo aktivnih 53.

Izgled IBM-ovega kvantnega računalnika. Vir: Fossbytes

Kvantno nadvlado je Google sicer načrtoval že za leto 2017, vendar se je takrat sestavljeni računalnik iz 72 kvantnih bitov izkazal za težko obvladljivega, zaradi česar so morali poseči po nekoliko enostavnejši arhitekturi. V članku je zapisano tudi, da uspešnost eksperimenta predstavlja pomemben preboj v smeri kvantnega računalništva. Google pričakuje, da se bo moč kvantnih računalnikov večala dvojno eksponentno, medtem ko so tradicionalni računalniki vezani na Moorov zakon, ki predvideva podvojitev moči vsakih 18 mesecev.

Prednost kvantnih računalnikov v primerjavi s klasičnimi je v tem, da lahko kvantni biti hkrati obstajajo v dveh stanjih – 0 in 1, medtem ko tranzistorji na klasičnih računalnikih lahko držijo le eno vrednost naenkrat (0 ali 1). S tem se pri kvantnih računalnikih drastično poveča moč procesiranja informacij, kar naj bi prineslo prednosti na podorčjih kriptografije, kemije in umetne inteligence.

Verodostojnost članka je glede na umik postavljena pod vprašaj, po poročanju spletne strani Fortune naj bi NASA članek objavila prezgodaj, ko še ni bil pregledan s strani strokovne komisije. Googlov največji konkurent na tem področju, IBM, se je na govorice burno odzval, vodja njihovega raziskovalnega oddelka, Dario Gil, je vsebino članka označil kot čisto pomoto.

Gil je mnenja, da je tovrstna naprava preveč ozkogledo usmerjena in da je daleč od enostavno programabilnega kvantnega računalnika za splošno rabo, ki bi lahko predstavljal pravo konkurenco klasičnim računalnikom.

Uvodna fotografija: 9to5Google

Author: Alen Vrević

Share This Post On