Ob omembi kvantnega računalništva običajno najprej pomislimo na znana imena kot sta Google in IBM, pred nekaj dnevi pa je z oznanitvijo najzmogljivejšega kvantnega računalnika na svetu presenetilo podjetje Honeywell, ki ga bolj poznamo po industrijskih kontrolnih sistemih. Honeywell je sicer razvijal računalniške sisteme v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar je podjetje prenehalo z njihovim razvojem.
Zmogljivosti kvantnih računalnikov ne moremo primerjati s klasičnimi računalniki. Slednji so namenjeni širokemu naboru opravil in izvajanju raznolikih računskih operacij, kvantni računalniki pa so v trenutnem stanju visoko specializirane naprave, običajno namenjene izvajanju ene same računske operacije. V svoji operaciji so občutno hitrejši od klasičnih računalnikov, vendar so za ostale operacije praktično neuporabni.
Ionska past. Vir: Honeywell
Honeywellova napoved zmogljivosti ni izražena v kubitih, ki so osnovna kvantna računska enota (en kubit predstavlja dve stanji hkrati, medtem ko bit lahko predstavlja le eno vrednost naenkrat), temveč v IBM-ovi merski enoti kvantnega volumna. Kvantni volumen ne upošteva le kubitov, temveč tudi število napak, ki nastanejo ob računanju – po določenem številu izvedenih operacij bo stanje kubita vedno pogosteje napačno. Za razliko od dosedanjih kvantnih računalnikov Honeywellova naprava poroča zelo nizko število napak, kar jo kljub nižjemu številu kubitov postavi pred konkurenco.
Honeywell ima veliko izkušenj s postavljanjem industrijske infrastrukture, zaradi česar je podjetje ustrezno opremljeno za postavljanje kvantnih računalnikov, ki so izjemno kompleksne naprave, poleg kompleksnosti pa morajo biti konstantno ohlajene na temperaturo v bližini absolutne ničle, s čimer ohranjajo svojo prevodnost. Honeywell za računanje uporablja tako imenovano ionsko past, ki je naprava v obliki črke H, shranjena v vakuumski komori. S pomočjo natančno vodenih laserjev lahko upravljajo s posameznimi atomi, ujetimi v pasti, pri čemer prihaja do interakcij med atomi, kar predstavlja osnovo računskih operacij.
Z dodajanjem atomov v past lahko eksponentno povečujejo zmogljivost svojega sistema, zaradi česar Honeywell napoveduje 100 000-kratno povečanje zmogljivosti svojega sistema do leta 2025, kar jih postavlja daleč pred konkurenco, ki uporablja drugače zasnovane sisteme. Druga prednost Honeywellovega sistema je zmožnost spreminjanja računske operacije med samim procesiranjem, kar bo omogočalo uporabo kompleksnejših algoritmov.
Honeywell je že napovedal partnerstvo z Microsoftom, v sklopu katerega bo računska moč kvantnega sistema dosegljiva skozi Microsoftovo Azure platformo, podjetje pa bo sodelovalo tudi s finančnim gigantom JPMorgan Chase, ki bo uporabljal kvantne računalnike za optimizacijo finančnih operacij in hitrejšo zaznavo finančnih prevar.
Uvodna fotografija: Honeywell
